Izzivi Evropske unije po pandemiji so izgradnja odpornih, dolgoročno vzdržnih in fleksibilnih sistemov zdravstva ter dolgotrajne oskrbe in okrevanje gospodarstva, pri čemer je treba vključevati evropski zeleni dogovor. Glede na starajočo se družbo je poseben izziv zagotovitev dostopnega, kakovostnega, okolijsko in finančno vzdržnega sistema dolgotrajne oskrbe. Nataša Goršek Mencin je izrazila pripravljenost nuditi pomoč Evropske komisije, kjerkoli bi bilo mogoče in potrebno. 

Državna sekretarka je povedala, da ministrstvo intenzivno dela na pripravi zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bo ustrezno naslovil pomanjkljivosti obstoječih ureditev, ki so bili v zadnjem desetletju žal pogosto prezrti. Potrebno je omogočiti, da bo dolgotrajna oskrba upravičencem dostopna v različnih okoljih, da bo kakovostna, varna in v večjem deležu financirana iz javnih virov. Navedeno je tesno povezano s stabilnim in transparentnim načinom zbiranja potrebnih sredstev za dolgotrajno oskrbo ter zagotavljanjem zadostnega števila ustrezno usposobljenega kadra. Poseben izziv predstavlja tudi področje geriatrije. Slovenija je bila v preteklosti, z Inštitutom za gerontologijo in geriatrijo pri Kliničnih bolnišnicah, ki se je že leta 1966 organiziral na pobudo dr. Accetta, ena vodilnih držav na tem področju in starajoča populacija nas opozarja na nujnost sistemskih pristopov na tem področju. 

Sogovornici sta odprli tudi temo predsedovanja Slovenije Svetu EU, kjer je predstavnica Evropske komisije izrazila pripravljenost za sodelovanje pri dogodkih, ki jih bo Slovenija organizirala v času predsedovanja. Čeprav je zdravstvo v izključni pristojnosti držav članic, se bo na osnovi izkušenj COVID-19 nadaljevala izgradnja evropske zdravstvene unije.