Direktiva o vodah obvezuje države članice, da dosežejo vsaj dobro stanje voda s tem, da opredelijo in uresničijo potrebne ukrepe v okviru celovitih programov ukrepov ob upoštevanju obstoječih zahtev Skupnosti. Če je stanje voda že dobro, je treba to stanje ohraniti. Za podzemno vodo je poleg zahteve za dobro stanje potrebno ugotavljati tudi pomembne in stalno naraščajoče trende koncentracij onesnaževal in jih obrniti.

Kemijsko stanje površinskih voda se ugotavlja na osnovi vsebnosti nevarnih snovi v vodi in v organizmih, za podzemne vode pa so standardi kakovosti oz. mejne vrednosti predpisane le za vodo. Poročilo je v glavnem sestavljeno iz tabel, v katerih so navedene ocene kemijskega stanja za posamezna vodna telesa površinskih in podzemnih voda, zraven je naveden tudi razlog, zakaj dobro stanje ni doseženo.  Dodana je tudi ocena stanja površinskih voda za posebna onesnaževala, ki sicer spadajo v oceno ekološkega stanja površinskih voda. Ker pa gre za kemijska onesnaževala, za katera so mejne vrednosti določene na nacionalnem nivoju, je smiselno, da so prikazana v sklopu ostalih kemijskih onesnaževal v vodah v Sloveniji.

Površinske vode

Če izvzamemo splošno prisotni snovi živo srebro in bromirane difeniletre v organizmih, je slabo kemijsko stanje površinskih voda v Sloveniji za obdobje od 2014 do 2019 določeno za sledeča vodna telesa:

• vodno telo na reki Meži zaradi preseganja standarda kakovosti za kadmij in svinec v vodi,
• vodno telo na reki Iščici zaradi preseganja standarda kakovosti za nikelj v vodi,
• vodno telo na reki Krupi zaradi preseganja standarda kakovosti za dioksine in dioksinom podobne spojine v organizmih,
• vodno telo na reki Lahinji prav tako zaradi preseganja standarda kakovosti za dioksine in dioksinom podobne spojine v organizmih.

Razlog za slabo stanje v Krupi in Lahinji so visoke vsebnosti dioksinom podobnih PCB-jev, ki jih je potrebno analizirati v sklopu analize dioksinov in dioksinom podobnih spojin.

V primerjavi z oceno kemijskega stanja površinskih voda za Načrt upravljanja voda 2016–2021, za katerega je bilo stanje ocenjeno na podlagi podatkov iz obdobja 2009 do 2013, se je kemijsko stanje izboljšalo na vseh petih vodnih telesih morja, ki so imela slabo kemijsko stanje zaradi preseganja standarda kakovosti za tributilkositrove spojine.

Zaradi čezmerne obremenjenosti s posebnimi onesnaževali 11 vodnih teles rek in tri vodna telesa jezer ne dosega dobrega stanja, kar predstavlja nekaj manj kot 10% vseh vodnih teles površinskih voda. V morju posebna onesnaževala niso problematična. Posebna onesnaževala, ki so razlog za zmerno stanje površinskih voda so: metolaklor, terbutilazin, kobalt, cink, sulfat, molibden in polikolorirani bifenili. Metolaklor je herbicid, ki je problematičen predvsem v severo-vzhodnem delu države in sicer presega mejno vrednost v Ledavi, Ščavnici, Ledavskem in Gajševskem jezeru ter v Kobiljanskem potoku. V Kobiljanskem potoku sta presežena tudi kobalt in terbutilazin. Molibden in sulfat presegata mejno vrednost v Velenjskem jezeru in v Paki. Sulfat presega mejno vrednost tudi v Hudinji. PCB so preseženi v Krupi, cink in kobalt pa v Temenici. S kobaltom je preobremenjena tudi Velika Krka.

Podzemne vode

Rezultati monitoringa kemijskega stanja podzemne vode kažejo, da so bolj obremenjena vodna telesa, kjer prevladujejo vodonosniki z medzrnsko poroznostjo, boljše kakovosti pa je podzemna voda v vodnih telesih s prevladujočo razpoklinsko ali kraško poroznostjo. Zaradi intenzivnih človekovih dejavnosti so najbolj obremenjena vodna telesa v severovzhodnem delu Slovenije. Slabo kemijsko stanje še vedno ugotavljamo v t.i. vodnih telesih Savinjska, Dravska in Murska kotlina, enako, kot je bilo stanje tudi za Načrt upravljanja 2016–2021. V teh vodnih telesih je podzemna voda prekomerno obremenjena z nitrati, na Dravski kotlini pa tudi z atrazinom in njegovim razpadlim produktom desetil-atrazinom.