Projekt grajskega parka pod Blejskim gradom je konec preteklega leta v kategoriji Arhitektura prejel nagrado Grand Prix kot zmagovalni projekt v sekciji Krajinska arhitektura in urbani prostor.

Avtorji krajinsko arhitekturnega projekta so ekipa biroja Bruto d. o. o. (Matej Kučina, Domen Rus, Tanja Košuta in Nika Čufer), izvedba pa je potekala v okviru aktivnosti Zavoda za kulturo Bled, ki je upravljavec kulturnega spomenika Blejski grad v državni lasti. Biro Bruto d. o. o. je tudi avtor projektov za prenovo poti, ki po grajskem hribu vodijo do Blejskega gradu.

Zasnova grajskega parka predstavlja sodobno interpretacijo njegovih zgodovinskih značilnosti. Dejstvo je, da je kljub bogati zgodovini gradu in parka presenetljivo malo zgodovinskih podatkov, ki bi pričali o njegovem nastanku in funkciji, še manj pa o njegovi zasnovi. Projektanti so iz arhivskih virov lahko informacije črpali le iz dveh – francescejskega in reambulančnega katastra. ''Na obeh je razvidna takratna zasnova, vsakič drugačna, in če prištejemo še zadnjo zasnovo tik pred prenovo, smo imeli tri različne zasnove. Glede na pomanjkanje relevantnih virov je bila skupna odločitev, da izhajamo iz zadnje zasnove, pri kateri je bil park urejen v terasah,'' so zapisali avtorji projekta.

Strokovna žirija BigSEE, ki je projektu podelila nagrado za arhitekturo, krajinsko arhitekturo in urbani prostor, je v svoji obrazložitvi zapisala sledeče ugotovitve: ''Izvedena je bila rekonstrukcija travnatih teras, kamnitih zidov in osrednje osi parka, ki predstavlja glavno povezovalno pot med grajskim obzidjem in vstopno točko poti, ki vodi do jezera.

Glavna os je na zahtevo Zavoda za varstvo kulturne dediščine zamaknjena proti vstopu na Blejski grad, medtem ko prodnata pot park obkroži in poveže s stopničasto potjo, ki vodi proti jezeru. Na spodnjem koncu glavne osi so bili najdeni in delno rekonstruirani ostanki paviljona ali kapele, mimo katere pot zaključuje razgledni pomol s pogledom na jezero. Poti s klopmi so postavljene na dnu sten terase, pravokotno na os in tako zagotavljajo zavetje in čudovit razgled. Travnate terase so postavljene kot trate, okoliška pokrajina pa je odeta v cvetoči travnik, ki prehaja na obstoječe gozdne krošnje. Osvetlitev poleg varnostnih opomb v spremembah nivojev v parku označuje njegove glavne oblikovne značilnosti. Luči so kot nadaljevanje obstoječe stopničaste grajske poti oblikovane v obliki lesenih svetlobnih stebričkov, ob stopnicah so nameščene vgradne luči, pod perforiranimi kovinskimi stopnicami pa tračna LED osvetlitev. Pozornost je bila namenjena tudi uporabljenim materialom, ki v največji možni meri izhajajo iz lokalnega – kamen za stene, gramoz za steze, montažne betonske stopnice, kortenovo jeklo v obliki perforiranih kovinskih stopnic in robov poti ter macesnov les za klopi, stebričke, ograje, žlebove in pomolski razgled.''

Na vprašanje, zakaj je projekt edinstven, žirija odgovarja: ''Sama lokacija in dramatičnost njene zasnove ta prostor naredijo preprosto edinstven in osupljiv. Oblikovna preprostost in zadržana eleganca pri izbiri materialov, zgodovinskih referenc in usmerjenost k uporabniški izkušnji pa poskrbijo, da predstavlja resnično zatočišče tako za obiskovalce kot tudi domačine.''

V teh težkih časih ta nagrada predstavlja tudi potrditev, da so v Zavodu za kulturo Bled delali dobro, za naprej pa daje vzpodbudo, da bodo tudi v prihodnje gradili v smeri kakovostne vsebine in kar se da bogate izkušnje, kar si Bled s svojo izjemnostjo tudi zasluži. Prav tako se Zavod za kulturo Bled kot naročnik projekta zahvaljuje in čestita vsem, ki so prispevali pri njegovi izvedbi. 

Projekt grajski park

Krajinska arhitektura: Bruto d. o. o., Matej Kučina, u. d i. k. a., Domen Rus, Tanja Košuta, Nika Čufer

Naročnik: Zavod za kulturo Bled

Kulturna dediščina: Javni zavod RS za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Kranj, Judita Lux

Izvajalci: Lesnina MG oprema d. d. Ljubljana / Lavaco d. o. o. Ljubljana

Nadzor: Branko Polajnar

Leto izvedbe: 2019

Velikost območja: 3100m2

Fotografije: Miran Kambič