Skoči do osrednje vsebine

Predsednik vlade Janez Janša: Bolj kot bomo resni pri upoštevanju obstoječih ukrepov, manj bo potrebe po bolj drastičnih

Predsednik vlade Janez Janša je bil gost oddaje Planet18 na Planet TV, kjer so govorili o epidemiji koronavirusa in aktualnih notranjepolitičnih temah.

Predsednik vlade Janez Janša je bil gost oddaje Planet18

Predsednik vlade Janez Janša je bil gost oddaje Planet18 | Avtor Office of the Prime minister

1 / 3

Uvodoma sta z voditeljem govorila o obvladovanju epidemije in navedbah imunologa dr. Alojza Ihana, ki ne vidi druge možnosti, kot da se država povsem zapre, saj naj bi bilo usklajevanja interesov različnih skupin dovolj ter bi morali sprejeti stroge omejitve gibanja. "Mislim, da je to skrajna možnost," je to trditev ocenil predsednik vlade Janez Janša, ki je dejal, da tudi po pogovoru s kolegi iz drugih evropskih držav, kjer so bili prisiljeni ljudi zapreti v stanovanja z možnostjo izhoda do 50 metrov enkrat na dan za pol ure, poudarjajo, da je to drastičen ukrep. "Epidemijo spremljamo toliko natančno tudi s pomočjo stroke, epidemiologov, da bomo vedeli, ali bodo tako stroge omejitve res potrebne. Če bo to res potrebno, bomo to naredili, a še vedno upamo, da ne bo tako," je dejal premier Janez Janša.

Prav tako je poudaril, da se zdaj že kažejo tudi pozitivni učinki hitrega testiranja, kjer so v času božično-novoletnih praznikov to možnost uporabili predvsem tisti, ki so, na primer imeli simptome, pa niso bili prepričani, ali naj bi šli na PCR-testiranje. "Veliko teh, ki so se testirali, je bilo pozitivnih, predvsem zaradi tega ukrepa pa računamo, da bo mogoče, da januarski oziroma februarski val zdržimo brez teh drastičnih ukrepov," je dejal predsednik vlade Janez Janša in dodal, da "vsi sovražimo omejevanje svobode, še vedno pa velja, da bolj ko bomo resni pri upoštevanju obstoječih ukrepov, manj bo potrebe po bolj drastičnih".

Predsednik vlade je na vprašanje glede tega, da bi morali obdržati karantenske odločbe, ne pa, da se jih je odpravilo, dejal, da je v določenem obdobju vsak, ki je bil v stiku ali je šel čez mejo, dobil navodilo, kako ravnati. "Tudi nadzori so bili, a glede na zakonske omejitve, informacijsko pooblaščenko in vse preostalo, tudi ta nadzor ni mogel biti vodotesen. Tudi primerov je bilo veliko in zdravstveni inšpektorat, kljub temu da je dobil inšpektorje z drugih inšpektoratov, vsega tega ni mogel obvladati," je dejal predsednik vlade Janez Janša. "V pomladnem delu epidemije se je sledenje prenehalo zaradi omejenih kapacitet, ki se jih ne da vzpostaviti čez noč, sedaj pa je okužb preko 1500, kar je več kot dvajstkrat več, kot so neke meje, in to nikjer ne deluje," je dejal predsednik vlade Janez Janša. "Ko število okužb preseže določeno mejo, je konec z učinkovitostjo nekaterih ukrepov in jih je treba doseči z drugimi," je še poudaril predsednik vlade in dodal, da se obenem pozablja tudi na dejstvo, da smo v jesenskem valu, ko je bilo najhuje, imeli tudi politično krizo, ko je odstopil minister za zdravje. "Ta prehod smo skušali čim hitreje nadomestiti, sam sem prevzel ta resor," je povedal premier in dodal, da se določene zadeve za preteklo leto odkrivajo šele zdaj.

"Ko govorimo o kadrih in kadrovskih rezervah v zdravstvu, je bil ves čas hladnega vala velik problem tudi velik delež obolelih zdravstvenih delavcev," je dejal premier in dodal, da je bilo po nekaterih zdravstvenih ustanovah tega nerazumljivo veliko. "Verjetno je šlo pri tem delno za posledice utrujenosti in delno za preveč ohlapno jemanja pravil, saj je ponekod primanjkovalo deset odstotkov kadra," je dejal predsednik vlade in dodal, da se zdaj razmere izboljšujejo. "Tudi zato so bili zdravstveni delavci najprej cepljeni. Učinki cepiva se počasi kažejo in računamo, da zaposleni v zdravstvu, oboleli zaradi covid-19, ne bodo več tako drastičen problem," je dejal premier Janez Janša.  

Na vprašanje o uvedbi cepilne knjižice je predsednik vlade dejal, da bo do uvedbe tega najbrž prišlo, da pa to ni nič novega, saj je že zdaj potrebno za potovanje v nekatere države priložiti potrdilo o cepljenju.

"To ni torej nič novega in mislim, da je to nekaj, kar bo vsem koristilo, ne pa obratno. Prav tako verjetno ni človeka, ki ne bi bil vesel, da potuje in da je ob tem treba dodatno pokazati samo, da je cepljen," je dejal predsednik vlade.

Na vprašanje o tem, zakaj se je vlada odločila za umik vladnega govorca Jelka Kacina, je predsednik vlade dejal, da do menjave ni prišlo čez noč. "Po decembrski seji Evropskega sveta smo bili prepričani, da cepivo bo in da je treba postopek cepljenja logistično izpeljati tako, da bomo čim prej zaščiteni pred boleznijo. To je aktivnost, za katero nobena država na svetu ni pripravljena, kajti vsak dan se je treba na to posebej pripraviti, in tu potrebujemo logistično vrhunskega organizatorja, kar je gospod Kacin," je povedal predsednik vlade. Dejal je še, da je pri tem potrebnega veliko usklajevanja, ko gre za stike med nami in evropskimi institucijami. "Komuniciranje glede ukrepov zaradi tega ne bo nič trpelo," je povedal predsednik vlade Janez Janša. Dodal je tudi, da bo morda kdo pogrešal njegove jasne besede in da je sicer bilo na njegovo komuniciranje tudi nekaj kritik, a "desetkrat več pohval." "Z gospodom Kacinom desetletja pripadava različnim političnim opcijam in osebno sem mu hvaležen, da je v času najhujše epidemije prišel pomagat, kajti bili so še nekateri, ki smo jih prosili, pa tega niso želeli storiti," je povedal predsednik vlade Janez Janša.

Ko je bilo govora o vložitvi konstruktivne nezaupnice, je predsednik vlade Janez Janša dejal, da je tekst nezaupnice videl na neki spletni strani in ga ocenil kot "koncentrirani brutalni izliv ideološkega sovraštva – v tem besedilu ne vidim nobenih dejstev." "Smešno pa je, da se pod to podpisujejo poslanci stranke z ministrom za zdravje, pri čemer je v tekstu glavni problem prav napačno ravnanje v času spopada z epidemijo," je še dejal premier in predlagal, da bi se snovalci teksta nezaupnice pogledali v ogledalo. "Minister za zdravje je odstopil na podlagi tega, da je stranka izstopila iz koalicije, takrat ko je bilo najtežje," je dodal.

Predsednik vlade se je ob tem strinjal z navedbami, ki jih je izrekel tudi minister Počivalšek, da se bodo zdaj "prešteli" in da se bo to vsaj začasno malo umirilo, saj je težko delati v razmerah, ko se nezaupnica najavlja od lanskega aprila. "Še vedno verjamem, da bo vlada kljub težavam in polenom pod noge, obvladala epidemijo, uspešno vodila EU in tudi uspešno zaključila mandat," je dejal predsednik vlade Janez Janša ter dodal, da smo za okrevanje v zvezi z epidemijo zagotovili znatna evropska sredstva "in bila bi ironija, da bi tisti, ki v letu in pol mandata niso spravili skupaj niti enega protikoronskega paketa ukrepov po teži, potem zapravili še 12 milijard evropskega denarja za razne študije in različne klientelistične vire financiranja, kar je edini program nekaterih strank na levici."

Predsednik vlade Janez Janša je nazadnje govoril še o objavi plač v policiji in reformi plačnega sistema. "Zamisel o reformi je zastavljena na predpostavki, da to v celoti davkoplačevalcev ne bo stalo več. Tudi ne gre za to, da se enotni plačni sistem v celoti ukine, temveč da celoten administrativni del javnega sektorja ostane znotraj enotnega plačnega sistema z razredi, saj v tem sistemu ni prevelikih anomalij," je dejal premier Janez Janša. "Ko gre za specifične dele javnega sektorja, kot so policija, vojska, zdravstvo, je ta enotni plačni sistem že zdavnaj razpadel," je dejal predsednik vlade in dodal, da naj se naredi primerjava razmerij iz leta 2008, ko smo plačni sistem začeli, z razmerji, ki veljajo zdaj. Glede razburjenja ob objavi plač policistov v javnem sektorju pa je dejal, da imajo, davkoplačevalci pravico, da vedo, koliko je kdo plačan iz njihovega denarja, "kdor to zanika, je skregan s temeljnimi vidiki demokracije. "

Kot je še dejal, tega razburjenja ob objavi plač ne bi bilo, če bi bilo z razmerji vse v redu. "Policisti v mrazu, dežju, nevarnosti tvegajo svoje življenje in imajo iste dodatke kot nekdo, ki sedi v pisarni. Seveda tudi v pisarnah ljudje garajo, a če bi bilo s temi razmerji vse v redu, nikakršnega razburjenja ne bi bilo," je dejal predsednik vlade, ki še meni, da je sprememba plačnega sistema zelo potrebna, "a ne toliko zaradi policije, najbolj nujno je to zaradi zdravstva, saj smo videli, da je kadrovski problem v zdravstvu v veliki meri posledica nepravičnega plačnega sistema v tem sektorju."