Predsednik vlade Janez Janša je najprej dejal, da bo večina cepljenja opravljena v drugem četrtletju letošnjega leta, kar je pozneje kot želeno. Kljub temu je kot pozitivno označil odobritev cepiva podjetja Pfizer, ki je bilo odobreno že v času božično-novoletnih praznikov, kar je po njegovem mnenju prijetno presenečenje, saj bi »lahko bilo bistveno slabše, kakor je nekaj časa kazalo«. Premier je poudaril, kot že mnogokrat doslej, da se napovedi o zahtevnejšem drugem, hladnem valu v Evropi uresničujejo. »Dejstvo je, da dokler ne bo določen odstotek prebivalstva precepljen, toliko časa bomo morali kombinirati ukrepe, ki jih sovražimo in ki jih imamo že predolgo časa, z upanjem, da bo cepljenje delovalo, in to bo zagotovo do pomladi glede na tempo izdelave cepiv, ki se obeta,« je povedal Janez Janša. Po njegovem mnenju je precepljenost prebivalstva odvisna od tega, kdaj bodo dodatna cepiva odobrena in kakšne bodo dobave. »Zagotovo pa do tega ne bo prišlo pred pozno pomladjo, zagotovo ne pred junijem.«

Na vprašanje, ali v Evropski uniji velja zakon močnejšega glede dodatnih nabav odmerkov cepiva, je predsednik vlade odgovoril, da se decembrski dogovor Evropske unije o sorazmerni razdelitvi odmerkov cepiva spoštuje. Tako je 2-milijonska Slovenija v prvih pošiljkah prejela količinsko skoraj enake odmerke cepiva kot 80-milijonska Nemčija. »Slovenija se je odločila, da bo sodelovala pri teh skupnih naročilih kot vse preostale države. Poznam še nekaj drugih držav, ki so se ločeno pogovarjale s kitajskimi in ruskimi proizvajalci, ampak trenutno mislim, da nobena od teh dejansko teh cepiv ni kupila, čeprav so cenejša in jih nekateri ponujajo,« je pojasnil predsednik vlade. Dejal je, da je v povezavi s cepivi in cepljenjem ključno vprašanje zaupanja. »S tega vidika je pri marsikom tudi pretehtala odločitev, da je bolje še kak teden počakati, zato da bomo dobili cepivo, ki mu res vsi zaupamo, in da bomo potem s 70-odstotno precepljenostjo tudi v Evropi dejansko to epidemijo zaustavili,« je dejal premier Janša in poudaril, da glede odobritve cepiv Evropska agencija za zdravila izvaja zelo stroge postopke, ob tem pa vsako cepivo potrebuje še soglasje vseh nacionalnih regulatorjev. Premier Janša je opozoril, da je politični pritisk držav, ki niso zadovoljne s tem načinom delovanja Evropske komisije, sicer zelo velik, zato države vključno s Slovenijo iščejo tudi neposredne stike s proizvajalci cepiv, s čimer pa ni nič narobe.

Na vprašanje glede časovnice nadaljnjih vladnih ukrepov za zaustavitev širjenja epidemije je Janez Janša odgovoril, da ne smemo pozabiti, da so nekatere dejavnosti, kot so bari in nočni klubi, zaprti že od prve razglasitve epidemije marca lani. V Sloveniji je zdaj glavna težava, da na začetku jeseni številni ukrepov niso jemali dovolj resno, zato se je virus nemoteno razširil po celotni državi. Premier Janša je dejal, da so nekatere druge države v Evropi bolj strogo omejile javno življenje kot Slovenija. »Totalni lockdown bi mogoče zaustavil epidemijo v Sloveniji, se pravi, da bi naredili to, kar so nekatere druge države v Evropi naredile, da si lahko samo doma, da greš lahko 50 metrov stran iz stanovanja ali pa hiše na zrak, da greš lahko v lekarno in trgovino – ne moreš niti v službo niti v šolo. Če bi to naredili, verjetno lahko v treh tednih znižamo okužbe na zeleno. Je pa vprašanje, kakšna bi bila celotna cena vsega tega, ker so stranske posledice, in tudi zaradi stranskih posledic ljudje umirajo,« je pojasnil premier Janša in dodal, da bomo z nekoliko blažjimi ukrepi in tudi morda z nekoliko strožjimi morali živeti najmanj do pomladi.

Janez Janša je poudaril, da so bili začasno sproščeni ukrepi med božično-novoletnimi prazniki del dogovorjene strategije na ravni celotne Evrope, pa tudi, da je bila obveščenost o začasni sprostitvi ustrezna. »Ta praznični val smo v veliki meri, kot kaže zdaj, omejili,« je povedal Janez Janša, ki je obenem tudi opozoril, da bi posledice sproščanja lahko bile bistveno hujše, če ne bi hkrati uvajali tudi hitrega testiranja in ljudje te priložnosti ne bi resno jemali.

»Edina niša nekega postopnega sproščanja je zdaj regijsko sproščanje,« je na vprašanje o vračanju učencev v šole odgovoril predsednik vlade. Opozoril je, da je treba število okužb najprej znižati do stopnje, ki bo dopuščala, da ne bomo s prehitrim sproščanjem znova okrepili rasti epidemije, zagotovo pa bo prednostna naloga odprtje šol za prvo triado in vrtcev za vrtčevske otroke. Regijsko se stanje glede števila novookuženih počasi izenačuje, kar je logična posledica sprostitve med prazniki; končno oceno, kako je to sproščanje vplivalo na potek epidemije, bo mogoče napovedati prihodnji teden. Premier Janša je dejal, da se je sosednja Avstrija odločila za prvi poskus testiranja vseh učencev in dijakov s testi, ki so uporabniku prijaznejši. »Verjetno bo neko večje odpiranje šolskega polja v času, dokler precepljenost ne bo zaustavila epidemije, v veliki meri povezano s tem, kako se bo to testiranje v šolstvu obneslo,« je napovedal Janez Janša.

Predsednik vlade Janez Janša je odgovoril še na vprašanje o trdnosti vlade in napovedi o vložitvi konstruktivne nezaupnice, ki je predvidena za petek. »Upam, da se bo to končno zgodilo. Na neki način je to motnja v času epidemije, odvrača pozornost od ključnih problemov, ki jih imamo,« je dejal predsednik vlade. Predsednik vlade je še ocenil, da je rušenje vlade in nagajanje opozicije v času ogroženosti tragikomično početje, saj se nova vlada lahko postavi ob predložitvi vsaj 46 glasov. »Postopek vložitve konstruktivne nezaupnice je legitimen, ampak noben postopek v tem trenutku še ne poteka, čeprav se napoveduje že od lanskega aprila,« je bil jasen premier Janez Janša. Za zaključek je še dejal, da sta uspešna precepljenost in s tem končanje epidemije mnogo bolj ključna kot vložitev konstruktivne nezaupnice.