Predsednik vlade Janez Janša je v pogovoru najprej spregovoril o 30. obletnici osamosvojitve Slovenije. Dejal je, da čas, v katerem smo, ne dopušča prazničnega vzdušja, in izrazil upanje, da bomo do odločilnih tednov, ki bodo najbolj zaznamovali praznovanje 30. obletnice osamosvojitve, toliko obvladali epidemijo, da bo praznično vzdušje mogoče.

Poudaril je, da je velik škandal, da po tridesetih letih nimamo muzeja slovenske osamosvojitve, in izrazil upanje, da ga bomo ob 30. obletnici osamosvojitve končno dobili. Opozoril je, da so pristojni v času njegove prve vlade postopke glede muzeja slovenske osamosvojitve peljali zelo počasi v skladu z birokratskimi procedurami, naslednja vlada pa se s tem ni ukvarjala. Zdaj je ta muzej v načrtu in sredstva v proračunu.

V nadaljevanju pogovora je poudaril, da smo bili "v času plebiscita kot narod enotni. Enotnost naroda je omogočila pozitiven izid plebiscita in je zagotovila visoko količino osamosvojitvene energije. Kljub temu, da so jo nekateri želeli zmanjšati od znotraj in od zunaj, je trajala še nadaljnjih šest mesecev in je zadostovala za to, da je Demosova vlada vztrajala." Prepričan je, da je bila temeljna enotnost naroda, ki je bila izražena na plebiscitu, ključni dejavnik, da je narod enotno podprl tudi teritorialno obrambo in slovensko policijo, ki je ubranila na novo razglašeno samostojno državo. "Čas plebiscita je edini čas v slovenski zgodovini, ko si je narod sodbo pisal sam. Zato je slovenska država po svojem izvoru in nastanku demokratična posebnost. Zelo malo držav je nastalo na takšen način in s tako visoko podporo ljudstva," je še dejal.

V pogovoru je opozoril, da so bili tisti, ki so bili intimno proti samostojni Sloveniji, pozneje promovirani za svoje protiosamosvojitveno ravnanje. "Če pogledate glasovanja in ravnanja nekaterih ključnih, ki jim samostojna Slovenija ni bila intimna opcija, potem se vidi, da so, ko je slovenska država kljub njihovi intimni želji, da je ne bi imeli, nastala, dobili vse možne časti," je dejal premier Janez Janša in navedel, da so postali predsednik vlade, predsednik republike, Roman Jakič, ki je najbolj nasprotoval ustanovitvi slovenske vojske, je postal celo minister za obrambo.

Predsednik vlade je v nadaljevanju spregovoril o epidemiji in vlogi politike pri spoprijemanju z njo. Poudaril je, da so nekateri na začetku drugega vala epidemije, za katerega se je pričakovalo, da bo hujši od prvega, prepričevali, da vlada straši, da si vlada nevarnost hladnejšega vala epidemije izmišlja, da bo vlada izvajala represivne ukrepe, da si vlada prisvaja epidemijo, da bo pod to krinko počela marsikaj, vendar pa v Sloveniji nismo razglasili izrednega stanja in izrednih razmer tako kot drugje. "Smo tudi edina država na svetu, ki ima ustavno sodišče, ki meni, da je najbolj pristojno, ko gre za epidemijo, bolezni, ukrepe, obrambo, in to postaja nevarno z vidika zmožnosti normalnega funkcioniranja države," je dejal ob tem. Opozoril je tudi, da ni države na svetu, kjer bi opozicija že deveti mesec grozila s konstruktivno nezaupnico, mediji pa bi o tem dnevno poročali.

V pogovoru je nato še dejal, da nekateri novi koronavirus obravnavajo kot zaveznika v spopadu z vlado in delujejo na način "kolikor slabše za epidemijo, toliko bolje politično za nas, ker lahko bolj obtožujemo vlado". Ob tem je opozoril, da v slovenskem zdravstvenem sistemu nimamo več rezerv in da z veliko težavo vzdržujemo stanje, da tisti, ki zboli, dobi ustrezno zdravstveno oskrbo. "Situacija je zelo resna, levi spekter političnega prostora z veliko podporo osrednjih medijev pa ima prvi interes v rušenju in nagajanju ter v utripu: kolikor slabše za epidemijo, toliko boljše za nas," je dejal premier Janša.

V pogovoru je poudaril tudi, da če se število novih dnevnih okužb ne bo umirilo, bo Slovenija prisiljena v popolno zaprtje. "Čeprav ukrepe vsi sovražimo, bomo prisiljeni v to, če ne želimo, da nam ljudje še naprej umirajo," je dodal. Po njegovih besedah bo v primeru popolnega zaprtja države treba zapreti tudi večji del gospodarstva, omejitev gibanja pa bi bila še strožja, in sicer le do lekarne in trgovine ter 50 metrov od doma.

Predsednik vlade je ob tem dejal, da je velika težava pri spopadu z epidemijo dejstvo, da se v zadnjih 15 letih v zdravstvo ter zdravstvene zmogljivosti in dolgotrajno oskrbo ni vlagalo oziroma se je vlagalo minimalno, ter da so pretekle vlade za študije o tem, kako rešiti dolgotrajno oskrbo, dale desetine milijonov evrov, s katerimi so zalagale svoje klientelistične prijatelje.

Glede cepljenja je dejal, da je tistih, ki se želijo cepiti, bistveno več, kot je na voljo cepiva. "Ko se cepivo odobri, ga ni na voljo v zadostnih količinah, tako da bo še nekaj tednov in mesecev več tistih, ki bi se želeli cepiti, kot kolikor bo cepiva na voljo. Zato se bo naprej cepilo kritične oziroma rizične skupine prebivalcev. Ko bodo naročila za cepivo realizirana, pa bodo na voljo po tri dvojne doze cepiv za prebivalstvo," je še dejal premier Janša.

Na vprašanje o novem ministru za zdravje je predsednik vlade odgovoril, da bo minister znan, ko bo predlog oblikovan in usklajen v koaliciji. "Ministrstvo za zdravje je bilo dolgo časa zanemarjeno, je najmanjše ministrstvo v državi in tudi šibko, kar je ustrezalo tistim, ki so o vseh zadevah odločali v ozadju," je povedal premier in opozoril, da jasno sliko o stanju na Ministrstvu za zdravje potrebujemo ne le zaradi epidemije, ampak tudi zaradi reforme, to je racionalizacije dobav v zdravstvu ter odprave kaosa, ki ga je bilo veliko.

Predsednik vlade je v pogovoru za Radio Ognjišče spregovoril tudi o stavki policistov. Povedal je, da potekajo priprave na reformo plačnega sistema v javnem sektorju. "Ko gre za operativni del policije, vojske in zdravstva, ga bomo izvzeli iz administrativnega dela plačnega sistema, in to posebej ter bolj pravično uredili," je poudaril in izrazil prepričanje, da je plačni sistem v policiji podobna težava kot v drugih sektorjih ter da imamo veliko nesorazmerje glede na obremenjenost.

V nadaljevanju pogovora je predsednik vlade Janez Janša spregovoril tudi o trenutnih razmerah na slovenskem političnem parketu. Na vprašanje, ali se pri rušenju desnih vlad uporabljajo enaki vzorci z vključevanjem državnih institucij kot v preteklosti, je odgovoril, da gre za stalno prakso. Poudaril je, da se v Sloveniji ne spomni volitev, da bi tako imenovana levica zmagala pošteno. Vedno je prišlo do zlorabe ene ali več državnih institucij ali monopola nad mediji. V nadaljevanju je spregovoril o dvojnih merilih. "Predstavljajte si, da je situacija obratna, da smo stranke, ki smo zdaj v vladi, v bistvu opozicija in počnemo to, kar počne KUL. Kaj mislite, kakšen odnos medijev bi bil do nas? Prav vsi bi se zgražali, ker bi bilo to zavržno, ker pa oni to počnejo, je pa to enostavno podprto." Ta dvojna merila po njegovem mnenju uničujejo slovensko demokracijo, v sedanjih razmerah pa dejansko ogrožajo naše zdravje in naša življenja.

Glede možnosti izglasovanja konstruktivne nezaupnice je premier Janša dejal, da možnost, da bi nezaupnica bila izglasovana, vedno obstaja, vendar pa je tudi izrazil dvom o tem. "Da bi stranke KUL sestavile vlado, ki bi bila učinkovita, iz istih sestavin, zaradi katerih je enkrat že razpadla, najbrž ne verjamejo niti največji optimisti levega prostora," je dejal premier in še navedel, da se ob vsem tem dogajanju lomijo roke poslancem Desusa, grozi se jim in se jih izsiljuje. Podoben pristop da načrtujejo tudi pri poslancih SMC. V nadaljevanju je dejal, da so to protiustavni in kriminalni pritiski. 

Predsednik vlade Janez Janša je v nadaljevanju spregovoril še o potezah ustavnega sodišča in komentiral odločitev ustavnih sodnikov, ki so zadržali izvajanje zakona o investicijah v Slovensko vojsko. Dejal je, da je treba odločitve ustavnega sodišča upoštevati. "Je pa ta odločitev še ena v nizu nerazumnih in ogroža varnost ter zdravje ljudi," je opozoril in obenem spomnil na katastrofično stanje v prvem valu koronavirusa, ko smo iskali medicinsko opremo in transportne zmogljivosti ter želeli vojaško letalo, ki bi bilo teh prevozov sposobno. V pomladnem valu so nam pomagale prijateljske države. "Tudi danes bi potrebovali transportno letalo za dodatne doze cepiva, za redno delo vojske in sodelovanje na misijah, a tega naročila ni mogoče izvesti, ker je ustavno sodišče zadržalo zakon," je poudaril premier.

Nadaljeval je, da so mediji glavna opozicija v državi. Medijska moč je po njegovem mnenju potrebna za to, da globoka država ne izgublja pospešeno vpliva v ozadju, in to je nevralgična točka slovenske demokracije. "Če nimajo vsi politični akterji enakega dostopa do ušes državljanov in volivcev, potem je demokracija pod vprašajem," je še poudaril premier Janez Janša.

Ob koncu pogovora je predsednik vlade spregovoril tudi o mednarodni politiki, saj je aktualna vlada na mednarodnem parketu bistveno bolj aktivna, kot so bile njene predhodnice. Dejal je, da kadar so v Sloveniji na oblasti leve vlade, je zunanja politika skoncentrirana na ponavljanje stavka, da smo na nemško-francoskem vlaku, na obiske pa hodijo v Moskvo. "Leva zunanja politika se krega z vsemi sosedi, nekateri so zanjo ustaši, nekateri nacisti, nekateri fašisti, nekateri orbanisti. Mi pa s sosednjimi državami skušamo graditi prijateljske odnose," je zaključil predsednik vlade.