Namen tovrstnih predavanj je predstavitev praktičnih primerov procesov reforme javnega sektorja. Cilj je spodbujanje sedanje generacije študentov, da razmišljajo v smeri prihodnje nadgradnje trenutnih procesov z namenom še bolj učinkovitega pravosodja za končne uporabnike, državljane. Po besedah ministrice je namreč izjemno dober občutek, ko v praksi lahko narediš nekaj dobrega za ljudi.

Na ministrstvu za pravosodje namreč uspešno izvajamo eno od naših prednostnih nalog, to je digitalizacijo pravosodja. Gre za obsežen dolgoročni projekt in tudi ena izmed evropskih prioritet, ki ga je mogoče doseči le s sodelovanjem vseh pravosodnih deležnikov. Eden od ključnih ciljev je, da vsi pravosodni deležniki čimprej in v čim večji meri okrepijo možnosti za elektronsko in brezkontaktno poslovanje. To je še posebno pomembno zdaj, ko smo soočeni z epidemijo covida-19. »Nam je pa epidemija prinesla to, da smo spremenili miselnost v odnosu do uporabe digitalnih orodij v našem poslovnem in zasebnem življenju,« je dodala mag. Lilijana Kozlovič.

Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani se že nekaj časa povezuje s stroko in spodbuja ključne deležnike, da njihovim študentom predstavijo ključne dosežke reforme javnega sektorja. Tokrat sta v sklopu predmeta Ekonomika javnega sektorja predavala strokovnjaka za digitalizacijo ministrstva za pravosodje, Igor Kolar in Gregor Plantarič. V predavanjih sta jim predstavila vse ključne rešitve na področju digitalizacije pravosodja. Tako sta predstavila rešitve, ki jih je digitalizacija prinesla med drugim na civilnem področju. Na tem področju je namreč delno informatiziranih kar nekaj postopov, in sicer postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, postopki, povezani z vpisi v Zemljiško knjigo in sodni register ter tudi za nekatere faze insolvenčnih postopkov.  Kmalu pa bodo omogočene tudi spletne javne dražbe. Svetovalec za digitalizacijo, Gregor Plantarič je študentom predstavil tudi načrte za prihodnost v okviru procesa digitalizacije pravosodja. Na ministrstvu je tako veliko dela osredotočenega na področje umetne inteligence, ki bo tudi ena od prednostnih tem slovenskega predsedovanja EU v drugi polovici tega leta. Za uspešno realizacijo načrtov pa bo ključno tudi dobro sodelovanje med vsemi deležniki. Predvsem pa moramo imeti vsi pred očmi, da vse to počnemo za poenostavitev in izboljšanje dostopa do sodnega varstva za državljanke in državljane. Pri tem pa moramo biti zelo pozorni, da uporaba digitalnih tehnologij ne ogrozi temeljnih načel pravosodnih sistemov.

Po besedah pravosodne ministrice je bilo največ narejeno prav na področju uporabe avdio-video konferenčnih sistemov. Konkretne primere s področja digitalizacije sodstva je študentom predstavil Igor Kolar, svetovalec za digitalizacijo na ministrstvu za pravosodje. V lanskem letu smo z videokonferenčnimi sistemi opremili vse zavode za prestajanje kazni, zaključili pa smo tudi z montažo 11 videokonferenčnih sistemov na izbranih okrajnih sodiščih. Pričakujemo, da bodo v tem letu z dodatnimi kompleti opremili tudi vsa okrožna, specializirana in okrajna sodišča, s ciljem, da se vse tiste naroke, za katere bodo sodniki precenili, da je to mogoče, izvedejo prek videokonferenc.  »Na ta način smo omogočili, da se mnogi pravosodni procesi izvajajo prek avdio-video konferenc,« je še pojasnila. A je opozorila na to, da moramo biti pri vpeljevanju novih tehnologij previdni: »Ena temeljnih nalog ministrstva za pravosodje je, da v procesu digitalizacije pravosodja zagotovimo ustrezne pravne podlage za zakonito uporabo tovrstnih sistemov.«

Na ministrstvu za pravosodje smo z Novelo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK-C) uredili pravno podlago za delovanje aplikacije Erar, ki omogoča transparentno predstavitev delovanja javnega sektorja.

Po dolgotrajnem usklajevanju smo v tem mandatu uspeli dokončno uskladiti in sprejeti Zakon o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj, ki izvršuje evropsko Direktivo iz leta 2016. Učinkovito varstvo osebnih podatkov posameznika, ki je obravnavan zaradi kaznivih dejanj pred represivnimi organi, je namreč izjemnega pomena; posredno pomeni tudi varstvo drugih človekovih pravic.

Pripravili smo tudi pravne podlage za različne elektronske pravilnike kot npr. za elektronsko poslovanje sodstva v civilnih sodnih postopkih, ki še niso informatizirani, in v kazenskih postopkih (tovrstna pravna podlaga ureja e-spis, e-vlaganje, e-vročanje, uporaba videokonferenc itd.). Spisan pa je tudi pravilnik, ki je podlaga za prihajajoče spletne javne dražbe.

Kot sta še pojasnila predavatelja, pozdravljata pripravljenost udeležencev predavanja, da svoj čas vlagajo v tovrstna izobraževanja, saj bodo nenazadnje prav oni tisti, ki bodo lahko nadgradili trenutne reformne procese in na ta način zagotovili še bolje delovanja slovenskega pravosodja v prihodnosti. Ob zaključku predavanja sta študente Fakultete za upravo povabila k  strokovnem sodelovanju pri različnih projektih v prihodnosti.