Skoči do osrednje vsebine

Predsednik vlade Janez Janša o načrtih in ukrepih vlade glede obvladovanja epidemije koronavirusa v prihodnjih tednih in mesecih

Predsednik vlade Janez Janša je danes skupaj s podpredsednikoma Zdravkom Počivalškom in Matejem Toninom sodeloval na novinarski konferenci, ki je bila posvečena ukrepom in načrtom vlade za obvladovanje epidemije v prihodnjih tednih in mesecih in nekaterim informacijam, namenjenim akciji cepljenja proti covidu-19, ki trenutno poteka.

Predsednik vlade Janez Janša je danes skupaj s podpredsednikoma Zdravkom Počivalškom in Matejem Toninom sodeloval na novinarski konferenci, ki je bila posvečena ukrepom in načrtom vlade za obvladovanje epidemije v prihodnjih tednih in mesecih.

Predsednik vlade Janez Janša je danes skupaj s podpredsednikoma Zdravkom Počivalškom in Matejem Toninom sodeloval na novinarski konferenci, ki je bila posvečena ukrepom in načrtom vlade za obvladovanje epidemije v prihodnjih tednih in mesecih. | Avtor Kabinet predsednika vlade

1 / 7

"Kot je bilo napovedano decembra, ko smo dobili evropske prognoze za prvo polovico letošnjega leta, smo v najzahtevnejšem času epidemije, vrha še nismo dosegli. Skupaj z nami je v podobni situaciji večina severne poloble, tudi EU. Tudi države, ki imajo bistveno močnejši, modernejši in zmogljivejši sistem kot mi, se srečujejo s težavami, s kakršnimi se niso še nikoli. V izmenjavi izkušenj in informacij s kolegi iz drugih evropskih držav vsi ugotavljamo, da je pred nami še nekaj zelo zahtevnih tednov, preden bodo učinki cepljenja proti covidu-19 začeli dejansko zaustavljati epidemijo," je uvodoma dejal predsednik vlade.

Opozoril je, da je slovenska vlada edina vlada, ki je omejena z odločitvijo ustavnega sodišča, da tedensko sprejema ukrepe oziroma odloke in jih preverja. Prav tako je bilo po njegovih besedah v zadnjem mesecu zelo veliko nezadovoljstva, ker se je režim navidezno spreminjal. V bistvu pa se ni spreminjal, ker se je večina odlokov dejansko podaljševala. "Nekatere sprostitve, ki so bile za praznični čas dogovorjene tudi v evropskem okviru, so šle izven načrta sproščanja, ki ga je vlada sprejela 3. decembra. Epidemiološka situacija se je v Sloveniji in drugih evropskih državah v tem času spreminjala in zato je vlada včeraj načrt sproščanja ukrepov oziroma načrt reagiranja v času epidemije v letu 2021 deloma prilagodila in ga tudi dopolnila bolj natančno z merili sproščanja ukrepov po regijah," je dejal premier Janez Janša. Nadaljeval je, da "smo po dolgih razpravah ugotovili, da je edina možna niša sproščanja, ki si ga vsi v državi želimo, in čim bolj normalnega življenja v času epidemije reagiranje v regijskem okviru od trenutka naprej, ko bomo država kot celota dosegli določene kriterije, markerje, ki bodo omogočili, da nekatere stvari sprostimo v tistih regijah, ki so epidemiološko najboljše."

Predsednik vlade se je ob tem zahvalil vsem našim sorojakom, ki delajo v zdravstvu in ki se zdaj že neprekinjeno borijo z epidemijo pravzaprav od 12. marca 2020 naprej. "Tudi številni drugi, ki so v tem času ali na čelu lokalnih skupnosti ali v okviru civilne zaščite, v okviru drugih organizacij, prostovoljci, študentje, dijaki medicinske stroke … so dali od sebe ogromno dodatnih naporov, da posledice te epidemije niso še hujše in da ohranjajo tudi kapacitete slovenskega zdravstvenega sistema in ostalih podsistemov, ki skrbijo za to, da v času epidemije preživimo in da mnoge stvari vseeno tečejo normalno," je dejal premier Janša in se zahvalil tudi vsem, ki so dosledno upoštevali omejitvene ukrepe.

"Glede na stanje, ki je v Sloveniji in je glede na epidemiološko situacijo resno, in glede na povečevanje števila okužb po prazničnih druženjih, ki je bilo pričakovano, najprej potrebujemo čas, da se situacija stabilizira, da krivuljo obrnemo navzdol. Trenutne napovedi niso najbolj optimistične, zato se je vlada odločila, da stanje omejitvenih ukrepov, brez izjem, ki so deloma veljale v času praznikov, ostane nespremenjeno vsaj do 18. januarja. Torej ukrepi, ki trenutno veljalo, ali so bili delno modificirani z odloki, sprejeti na včerajšnji seji vlade, bodo stanje zamrznili do najmanj 18. januarja za celo državo," je povedal predsednik vlade. Dodal je, da bo vlada naslednjo sredo znova ocenila razmere na podlagi meril za sproščanje ukrepov.

"Enaki ostajajo nacionalni markerji za celotno državo od črne do zelene, ki so povzeti po shemah, ki jih uporablja večina evropskih držav. Deloma so spremenjeni ukrepi, ki sodijo v posamično kategorijo, oziroma so ukrepi odvisni od specifične situacije v posamezni regiji," je dejal premier Janez Janša in poudaril, da ni dovolj, da posamezna regija doseže stanje, ki je zamejeno s številom okužb v zadnjih sedmih dneh in s številom kapacitet zdravstvenega sistema, to je s številom hospitaliziranih, "ampak da lahko preidemo na regijski pristop, je treba doseči nacionalno merilo."  "Regijski pristop bomo skušali uporabljati od takrat naprej, ko bo celotna država po obeh kriterijih, torej po številu okužb v zadnjih sedmih dneh in po številu zasedenih bolniških postelj z bolniki s covidom-19 v slovenskem zdravstvenem sistemu na nacionalni ravni padlo pod 1350 povprečnega števila okužb v zadnjih sedmih dneh in pod 1200 zasedenih postelj oziroma hospitaliziranih," je dejal predsednik vlade. Nadaljeval je, da če bomo obdržali vsaj stabilno stanje v prihodnjih sedmih dneh, bodo vsaj nekatere slovenske regije z 18. januarjem, ko bomo prvič začeli uporabljati ta pristop, dosegle stanje, ko se bodo lahko sprostitveni ukrepi začeli uveljavljati.

"Računamo, da bomo na nacionalnem merilu dosegli to mejo takrat," je dejal premier. Prav tako je poudaril, da je prioriteta pri sproščanju ukrepov ponovni zagon šolstva v prvi triadi po modelu C, kjer je več prostora med učenci v razredih po načrtu, narejenem poleti 2020, in odprtje vrtcev za vse ob upoštevanju vseh predpisanih ukrepov. Dodal je, da bo to mogoče v regijah, ki bodo dosegle regijsko merilo, ki je preračunano po istih faktorjih, ki veljajo za vso državo. Kdaj bo katera od statističnih regij dosegla neko merilo, je vidno na načrtu sproščanja ukrepov. "Za sprostitev ukrepov za čas po 18. januarju v posamični regiji bo vlada preverila stanje prihodnjo sredo. Tako da se bo tedaj vedelo, v katerih regijah se po 18. januarju odpirajo vrtci in šole in ali se sprošča kakšen drug ukrep. Tako bodo imeli pristojni dovolj časa, da se na to pripravijo, ko gre za šolstvo in vzgojo ter izobraževanje, in pri zaposlenih v teh regijah lahko izvedejo hitro testiranje." Za lažjo predstavo, kakšno je stanje po regijah, če bi lahko ta načrt začeli uporabljati že zdaj, a ga žal ne moremo, ker v nacionalnem merilu še nismo pri tem, je premier dejal, da bi te regije lahko bile Goriška, Obalno-kraška, Gorenjska, ki so bile na dan 6. januarja najboljše po epidemiološki situaciji. "Če se bo stanje v eni od teh regij, ki je praktično dosega marker, stabiliziralo, se ne bo poslabšalo, potem lahko v teh regijah 18. januarja pričakujemo sprostitve pod številko 2," je dejal premier Janez Janša. Poudaril je še, da načrt ni nekaj, kar se uveljavlja, ampak omogoča lažje razumevanje pristopa, ki se razlaga. "Trendi v regijah so za zdaj žal takšni, da stanje poslabšujejo in ga ne popravljajo," je poudaril predsednik vlade in dodal, da ker razlike med regijami zahtevajo selektiven pristop tako pri sproščanju kot tudi pri cepljenju.

"V zadnjih dneh smo od proizvajalca in Evropske komisije dobili relativno zanesljive podatke o tem, koliko cepiv od obeh proizvajalcev, kjer so cepiva odobrena, bo na voljo. V torek naslednji teden bo predstavljen načrt po tednih za posamezne kategorije prebivalstva in regionalne prednosti vsaj za januar in februar, okvirno tudi za naprej do konca junija, vendar pa vsi računamo, da se bo stanje glede dobav cepiv za čas od sredine marca naprej bistveno popravilo glede na zdaj dobljene napovedi," je povedal predsednik vlade Janez Janša. Dodal je tudi, da smo danes v stikih s pristojnimi evropskimi organi za dodatno naročilo milijona odmerkov cepiva Pfizer. "Če se bo vse izšlo, bomo lahko načrt cepljenja bistveno popravili za čas od konca marca naprej," je dejal premier. Spomnil je, da je bilo doslej razdeljenih malo več kot 33.000 odmerkov cepiva za oskrbovance domov za ostarele, kjer so bili praktično cepljeni skoraj vsi, razen tistih, ki so covid-19 preboleli v zadnjih treh mesecih. Vse preostale prve odmerke je dobilo slovensko zdravstvo. "Naslednja pošiljka Pfizerjevega cepiva, 16.500 odmerkov, pride naslednji teden in to bo tudi prvi teden, ko bodo zdravstveni domovi dobili del tega cepiva s prioriteto najbolj ogroženih regij za cepljenje najbolj ogroženega prebivalstva izven domov za ostarele, predvsem najstarejših kategorij, ki so najbolj ogrožene zaradi smrtnosti," je dejal predsednik vlade. "Potem ko bomo v Sloveniji in drugih evropskih državah cepili najbolj kritične kategorije, bomo del teh naročil cepiv solidarnostno namenili tudi za najbolj kritične kategorije drugje," je še povedal predsednik vlade Janez Janša.

Predsednik vlade Janez Janša je tudi dejal, da je v okviru sproščanja ukrepov nemogoče vnaprej predvideti vse zadeve in ena od neznank, ki še vedno obstaja, je, ali v Sloveniji že imamo mutirani angleški sev virusa, ki se je pojavil že v večini drugih evropskih držav. "Naše institucije so ugotovile, da tega do 13. decembra pri nas ni bilo, ne vemo pa, ali je trenutno ta sev prisoten. Če pogledamo, kaj se dogaja v Veliki Britaniji, kjer se je ta sev izredno hitro razširil, tu ostajajo določene neznanke," je povedal predsednik vlade Janez Janša in ponazoril, da je rumena barva sproščanja ukrepov opcija, možno je, da ko bomo v tej situaciji, da se bodo ukrepi sproščali, "imamo pa še nekaj časa do takrat, ko bomo lahko to bolj natančno določili".

"Za naslednji teden prosim vse vodilne v gospodarstvu, javnem sektorju in kjer so stvari odprte, da se čim več nujnih stvari, ki jih je potrebno opraviti, naredi na daljavo, da se ne hodi v pisarne. Apeliram, da se čim bolj izogibamo rizičnim stikom in ko uporabljamo servisne dejavnosti, ki so odprte, pazimo na razdaljo, nošenje zaščitne maske, higieno rok, kajti naslednji teden se bo odločilo, ali bomo z 18. januarjem lahko prešli na odpiranje ali bo treba te ukrepe v večini države podaljšati," je poudaril predsednik vlade Janez Janša.

Ob tem je tudi povedal, da je število hospitaliziranih zaradi covida-19 v slovenskih bolnišnicah že zelo dolgo malo pod kritično mejo, ekipe so utrujene, zelo velikih rezerv ni, čeprav smo se utrdili glede na pričakovan porast okužb, da jih dodatno ustvarimo, a čez noč se to enostavno ne da.

"V javnosti precej odmeva vprašanje visoke smrtnosti zaradi covida-19 ali s covidom-19. Številke so v primerjavi s pomladnim obdobjem drastično visoke, kljub temu je stanje takšno, da vzbuja veliko zaskrbljenost, zato je vlada NIJZ naročila primerjavo smrtnosti med lanskim letom in preteklim petletnim obdobjem. A že brez tega lahko rečemo, da gre pri smrtnosti za tri glavne vzroke. Prvi vzrok je visoko število okužb, po statistiki visokega števila okužb je določen odstotek ljudi, ki gre na intenzivno terapijo in nekateri od njih ne preživijo. Vsaka smrt je tragična, še posebej sedaj, ko imamo cepivo, a ga ni dovolj na razpolago, in se ve, da bi se to lahko zaustavilo in vsako dano življenje je dragocenost. Za številkami, ki kažejo število okužb, so ljudje," je dejal premier. "Slovenija ima osmo najstarejše prebivalstvo na svetu in to je drugi razlog za visoko umrljivost, tretji razlog za visoko število presežnih smrti pa je, da v zadnjih 15 letih nismo zgradili niti ene negovalne bolnišnice in niti enega doma za ostarele,"  je poudaril predsednik vlade Janez Janša. "Slovenija bi morala imeti v vsaki regiji eno negovalno bolnišnico, tudi na dolgotrajni oskrbi se ni naredilo popolnoma nič v zadnjih 15 letih," je še dejal predsednik vlade.

"Apeliram na potrpežljivost v naslednjih tednih. Vsi bi bili najbolj veseli, če bi lahko rekli, da gredo naslednji teden otroci v vrtce, šole, lahko se bomo družili, zborovali, ampak nismo še tam, treba bo še malo potrpeti in mislim, da to zmoremo, ker druge alternative tudi ni. S skupnimi napori lahko številke znižamo, začenjamo postopno odpravljati omejitvene ukrepe in začenjamo normalno življenje, lahko pa se obnašamo nonšalantno in čakamo, da bo epidemijo ustavila precepljenost, a v tem primeru bomo v tej situaciji do aprila," je bil jasen predsednik vlade Janez Janša. "Dobra novica v tej situaciji je, da je Slovenija ohranila kondicijo kot gospodarstvo in kot družba," je še povedal predsednik vlade Janez Janša in opozoril na zadnjo prodajo desetletne obveznice po negativni obrestni meri, kar je označil za zgodovinski dosežek. "Včasih smo zelo težko prodali kakšno obveznico z daljšo ročnostjo od petih let, ugodna javnofinančna situacija pa omogoča relativno hitro okrevanje, če bomo to sposobni izkoristiti," je še povedal predsednik vlade.

On koncu je še dejal, da je vlada 23. decembra obravnavala osnutek načrta za okrevanje, ki se dodatno dopolnjuje, je tudi vsakodnevno javno predstavljen na spletnih straneh pristojnega ministrstva in "računamo, da bo evropska uredba, ki bo omogočila realizacijo teh načrtov, sprejeta v obljubljenem terminu do konca februarja in da bodo sredstva že v letošnjem letu lahko prihajala v nacionalne sisteme držav članic EU in da bomo lahko tudi na tej podlagi nadoknadili veliko zamujenega na področju zdravstva in oskrbe starejših."

Predsednik vlade je v nadaljevanju odgovarjal tudi na vprašanja novinark in novinarjev. Kot je poudaril, je vlada upoštevala decembrski načrt, ki ga je predstavila javnosti, in da je v času božično-novoletnih praznikov upoštevala tudi psihološke dejavnike. "Računali smo, da bo druženje, ki je bilo sproščeno v času praznikov, takšno, da ne bo rizično. Priznati je treba, da je prihajalo tudi do rizičnih stikov, čeprav je večina prebivalstva ukrepe upoštevala," je poudaril predsednik vlade in ocenil, da je stanje vseeno boljše kot sicer, a imamo povečanje okužb zaradi sprostitev dejavnosti in druženja med prazniki. "A če bomo še malo stisnili zobe, bo to obvladljivo in bomo lahko prišli do sproščanja po regijah," je povedal predsednik vlade. "Razprava ali je odpiranje šol po regijah skladno z načeli, ki veljajo, je potekala v sredo, in mnenje, ki je bilo tam izraženo, je bilo racionalno in na podlagi pogovora je bil tudi narejen načrt. Mnenje, ki je bilo izraženo, pa je bilo, da ukrepi ne pomenijo, da moramo izobraževanje spraviti na najnižji skupni imenovalec, ampak moramo upoštevati načelo sorazmernosti," je dejal predsednik vlade. Načelo ustavne enakosti pa se tako ali tako kaže ob zaključku šolanja, je še dejal premier in dodal, da bi obstajala tudi možnost, da bi se pouk v nekaterih šolah lahko podaljšal glede izobraževanja tudi v poletje. V zvezi s šolanjem po Evropi pa je predsednik vlade poudaril, da je na primer v Nemčiji trenutno podoben pristop kot pri nas. "Ko gre za varstvo otrok in vrtce, so vrtci odprti za tiste, ki delajo v kritični infrastrukturi, imajo pa v nekaterih šolah v nekaterih zveznih deželah organizirano za učence prve triade varstvo v šolah in šolanje na daljavo. Torej dopoldan, ko poteka šola na daljavo, je za nekaj otrok zagotovljeno varstvo, kjer starši drugače ne morejo zagotoviti, to nišo bi lahko uporabil tudi naš šolski sistem v tistih regijah, kjer ne bo mogoče sprostiti šolanja prve triade," je dejal predsednik vlade. Glede cepljenja po regijah pa je premier znova poudaril, da bo načrt predstavljen v torek. "Cepljenje bo v celoti prevzel NIJZ, ki tudi sicer pripravlja vsa cepljenja v državi in tudi načrt za cepljenje nastaja v okviru NIJZ," je dejal predsednik vlade in dodal, da bo od torka naprej narejen tudi logistični načrt glede na to, da so zdaj vsaj za dva meseca v veliki meri znane količine prejetega cepiva, česar kak teden nazaj še ni bilo.

Premier Janez Janša je še dejal, da za to, da ne bi pogosto prihajalo do tega, da bo en teden nekaj odprto, naslednji teden pa zaprto, je tudi varovalka obeh markerjev na nacionalni ravni. Vlada se bo tudi reorganizirala in imela dve redni seji tedensko. Ob sredah popoldne bo seja posvečena izključno epidemiji, v četrtek pa bodo na sejah redne vladne teme. "Ukrepi, povezani s covidom-19, bodo sprejeti že v sredo, z uveljavljanjem v ponedeljek, da bodo vsi, ki jih to zadeva, imeli dovolj časa, da se na to pripravijo," je še povedal predsednik vlade Janez Janša. Poudaril je tudi, da smo glede številk v okvirih držav EU. "Nihanja, ki so v številkah po nekaterih državah, so deloma zaradi tega, ker nekatere države ne beležijo statistik dnevno, temveč nekajdnevno. Pri nas se statistike beležijo dnevno," je povedal predsednik vlade in dodal, da mnoge evropske države v tem trenutku podaljšujejo ukrepe. "Nemčija je podaljšala ukrepe najmanj do konca januarja, nekatere države,  ki so napadene z nekim valom, ki ga ne znajo povsem razložiti v času po praznikih, recimo Nizozemska, pa nekatere ukrepe sprejemajo do konca februarja. Mi pa formalno ne moremo sprejeti ukrepa, ki ne bi veljal več kot en teden zaradi dveh odločitev ustavnega sodišča, ki sta zelo svojevrstni."

Premier je na vprašanje glede zaupanja ministrici Kustečevi dejal, da ministri uživajo njegovo zaupanje, dokler so ministri, zdravstvenega ministra pa, upa, da dobimo čim prej. Dejal je tudi, da prvič sliši, da bi se Slovenija odpovedala cepivu Moderne. "Ravno obratno, dodatno smo naročili milijon odmerkov cepiva in se pogovarjamo še o takšni številki ravno danes, kjer koli lahko dodatno dobimo in da cepivo dobimo čim prej, to naročimo. Če sej kaj dogajalo prej, bomo to preučili," je povedal predsednik vlade. "Kar se tiče pogodbe za hitre teste, je nisem bral, saj jo je podpisal prejšnji minister. Kar se tiče agencije, ki naj bi teste razveljavila, to ne drži in ne vem, zakaj se, kljub temu da je agencija objavila svoje stališče na spletni strani, to še vedno ponavlja. Ugotovile so se napake pri škatlici paličic za odvzem brisa, vse se sproti preverja. Ko sem sam prevzel resor, sem takoj naročil validacijo testov, ki se izvaja, in se je pokazalo, da je v okviru normativov, opravlja se še ena validacija in agencija sproti kontrolira pošiljke. Poslan je bil tudi dopis vsem, ki teste uporabljajo, da naj vsako pomanjkljivost, ki jo odkrijejo, takoj sporočijo na agencijo, ki to preverja," je še povedal predsednik vlade Janez Janša.

Dodal je, da bi se učinek cepljenja na prebivalstvo moral poznati že v februarju, kar se pa tiče konca epidemije, pa je vsaka napoved o tem, da bo epidemije konec pred pomladjo, pretirana. Po besedah predsednika vlade je tudi interes za cepljenje izjemno visok, ne glede na ankete, ki kažejo, da se nekateri ne želijo cepiti. "Pripravljenost na cepljenje v kategoriji starejših nad 65 let, ki je najbolj ogrožena, je zelo velika," je še povedal premier in poudaril, da je 60-odstotna precepljenost pomembna zato, da bomo lahko vsi normalno živeli in ne bodo potrebni drugi ukrepi za ustavljanje virusa. "Odstotek precepljenosti bo pomenil odstotek slovenske solidarnosti, toliko, kolikor se nas bo cepilo, tolikšen je odstotek solidarnosti v Sloveniji," je še dejal predsednik vlade.

Predsednik vlade Janez Janša je odgovarjal tudi na vprašanje glede konstruktivne nezaupnice, ki jo napoveduje koalicija KUL. "Mislim, da se nezaupnica napoveduje od aprila lani naprej, ko torej ni minil niti mesec, ko je vlada prisegla, pa je SD že napovedal konstruktivno nezaupnico. Od takrat naprej poslušam analitike, kako to v epidemiji ni običajno, je pa treba spoštovati postopek, a postopka doslej še ni. Začne se, ko nekdo skladno z ustavo, zakonom, poslovnikom, konstruktivno nezaupnico dejansko vloži. Če se bo to zgodilo 15. januarja in napoveduje, da bo seja teden kasneje, moram reči, da stranke bolj natančno spremljajo potek epidemije, kot pa bi to kazalo iz predlogov, ki se dajejo za ustavitev. Računa se, da bomo takrat na vrhu vala, kar dejansko bomo z ukrepi, ki veljajo in niso najstrožji – nekatere evropske države so omejile gibanje na 50 metrov od stanovanja, lahko greste na zrak, v lekarno in trgovino. Slovenija tega nima, če bi jih uvedli, bi najbrž virus bistveno bolj omejili kot sicer, a dvomim, da to kot družba prenesemo brez konflikta, a če naslednji teden krivulje ne bodo obvladane, je jasno, da bo vrh epidemije ravno v času, ko nekateri računajo na razpravo o konstruktivni nezaupnici, torej se to uporablja v neke politične namene. Postopek je legitimen, kar pa se tiče moralne podlagi in ozadja, pa si sami ustvarite mnenje," je dejal predsednik vlade.  "Novo vlado želijo sestaviti tisti, ki so vlado že imeli, isti predsedniki strank, ki niso bili izvoljeni niti v parlament, in nam pridigajo o demokraciji in ustavnosti, je pa zanimivo, da pravijo, da bodo v letu in pol naredili vse tisto v času epidemije, česar jim na začetku mandata ni uspelo narediti v letu in pol brez epidemije. Kdor temu verjame, lahko verjame, samo iz te moke ne bo kruha, tudi če bo peka dana v peč. Trudimo se, da nas to čim manj obremenjuje, del javnosti pa to zelo obremenjuje, a mislim, da bo ta vlada delala normalno naprej tudi po 15. in 21., da bomo zaustavili epidemijo in tudi, da bomo uspešno zaključili mandat," je zaključil predsednik vlade.