Skoči do osrednje vsebine

Kaj sedmi paket protikorona ukrepov prinaša davčnim zavezancem?

Sedmi paket protikorona ukrepov (PKP7) se nanaša na različne kategorije davčnih zavezancev. Med drugim omogoča začasno oprostitev plačila DDV za cepiva proti COVID-19, povečuje se delež namenitve dela dohodnine za donacije, delodajalcem omogoča vračilo izplačanega kriznega dodat za zaposlene, ki delajo, omogoča se obročno vračilo neupravičeno prejetih sredstev po interventni zakonodaji, verskim uslužbencem pripada mesečni temeljni dohodek za obdobje od oktobra do decembra 2020, nekaterim poslovnim subjektom omogoča pomoč za izvedbo hitrih testov, za testiranje športnikov pa pomoč za nakup hitrih testov in PCR testov, nenazadnje pa zakon določa tudi ukrepe na področju davčne izvršbe, ki se po novem začne samo v nujnih zadevah.

Spodaj na kratko predstavljamo vsebino posameznih ukrepov, za katere je pristojna Finančna uprava. Podrobnejše informacije pa so objavljene v pogostih vprašanjih in odgovorih.

Začasna oprostitev plačila DDV za cepiva proti COVID-19 in in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov za COVID-19 ter določenih neposredno povezanih storitev

Plačila DDV, s pravico do odbitka DDV, so oproščene dobave, pridobitve znotraj Evropske unije in uvozi cepiv proti COVID-19, ki jih odobrijo pristojni organi v Republiki Sloveniji oziroma Evropski uniji, in in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov za COVID-19 s pridobljenim certifikatom oziroma ustrezno oznako. Oproščene plačila DDV, s pravico do odbitka DDV, so tudi storitve, neposredno povezane s temi cepivi in in vitro diagnostičnimi medicinskimi pripomočki, v zvezi z zdravljenjem in ohranjanjem zdravja. Oprostitev velja do vključno 31. 12. 2022.

Izvzem določenih dodatkov za delo v rizičnih razmerah, za nevarnost in posebne obremenitve iz davčne osnove za odmero dohodnine

V zakonu določeni dodatki zaposlenih za delo v rizičnih razmerah, za nevarnost in posebne obremenitve pri izvajalcih socialno varstvene dejavnosti, zdravstvene dejavnosti, pri Uradu Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov in pri zunanjih izvajalcih, ki opravljajo delo pri izvajalcu iz 56. člena ZZUOOP se za odmerni leti 2020 in 2021 ne vštevajo v davčno osnovo za odmero dohodnine.

Namenitev dela dohodnine za donacije

Po novem lahko zavezanec za letno odmero dohodnine zahteva, da se do 1 % od odmerjene dohodnine (prej je bilo to 0,5%), nameni za financiranje upravičencev do donacij. Omenjena novost se uporablja že za odmerno leto 2020, kar pomeni, da se bo v letu 2021 (ko se bodo izvajala nakazila donacij) vsem prejemnikom tovrstnih donacij znesek avtomatično podvojil, zato zavezancem ni potrebno oddati nove zahteve za namenitev.

Povračilo kriznega dodatka delodajalcem

Vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, delodajalec izplača ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Zaposleni pri neposrednih in posrednih uporabnikih proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov ter tujih diplomatskih predstavništvih in konzulatih, mednarodnih organizacijah, predstavništvih mednarodnih organizacij ter institucijah, organih in agencijah Evropske unije v Republiki Sloveniji, niso upravičeni do omenjenega dodatka. Za povračilo izplačanega tovrstnega dodatka delodajalec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačal krizni dodatek. Upravičenec predloži izjavo preko informacijskega sistema FURS v elektronski obliki najpozneje do konca februarja 2021. FURS izplača povračilo kriznega dodatka najpozneje do 20. marca 2021.

Vračilo povračila nadomestil plač na začasnem čakanju na delo

Določen je postopek vračila povračila nadomestila plače na začasnem čakanju na delo po ZIUOOPE, ZIUPDV in ZZUOOP za primere, ko subjekt, ki uveljavil upravičenje, naknadno ugotovi, da ne izpolnjuje pogoja upada prihodkov, ki je določen za pridobitev tega upravičenja s  tretjim odstavkom 24. člena ZIUOOPE, s tretjim odstavkom 2. člena ZIUPDV in s tretjim odstavkom 68. člena ZZUOOP.

Subjekt o tem obvesti FURS, ki mu izda odločbo za vračilo upravičenj. Prejeta upravičenja mora vrniti v roku 30 dni od vročitve odločbe.

Ne glede na določbe ZIUOOPE, ZZUOOP in ZIUPDV se pri ugotavljanju znižanja prihodkov v letu 2020, v primerjavi z letom 2019 upošteva načelo sorazmernosti, kar pomeni, da se upošteva sorazmerno znižanje prihodkov v letu 2020 v primerjavi z obsegom poslovanja v letu 2019.

Obročno vračilo neupravičeno prejetih sredstev po interventni zakonodaji

FURS in Zavod RS za zaposlovanje lahko za sredstva iz svoje pristojnosti dovolita obročno plačilo obveznosti iz naslova vračila neupravičeno prejetih sredstev, izplačanih na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe, povezane z epidemijo Covid-19. Obročno plačilo se lahko dovoli v največ šestih mesečnih obrokih v obdobju šestih mesecev. Pogoj za odobritev obročnega plačila vračila neupravičeno prejete pomoči je, da je pri vložniku zahtevka prišlo do izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije.

Prejemnik sredstev, ki mu je z odločbo FURS naloženo vračilo neupravičeno prejetih sredstev iz tega naslova, mora vlogo za obročno plačevanje vložiti preko portala eDavki. Pred odobritvijo obročnega plačila lahko FURS zavaruje plačilo obveznosti, pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja davčni postopek. Upoštevajoč določila ZDavP-2 se zavarovanje plačila zahteva, če se utemeljeno pričakuje, da bo plačilo odložene davčne obveznosti oziroma obrokov onemogočeno ali precej oteženo (prvi odstavek 111. člena ZDavP-2)

Za čas, ko je dovoljeno obročno plačilo, se za odloženi znesek (vključno z morebitnimi zamudnimi obrestmi) obresti ne zaračunajo.   

V zvezi z obročnim plačilom dolga velja tudi izpostaviti, da PKP7 določa enaka pravila glede posledic zamude pri plačilu posameznih obrokov kot ZDavP-2. Če zavezanec, ki mu je bilo odobreno obročno odplačevanje, zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. Dodajamo še, da je pri plačilu obroka potrebno uporabiti referenco, ki je določena v odločbi, sicer se plačilo lahko porabi za poravnavo drugih zapadlih neplačanih obveznosti, kar lahko vodi v razveljavitev odobrenega obročnega plačila.

Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za verske uslužbence (MTD)

MTD znaša 700 eurov na mesec za oktober, november in december 2020. Verskim uslužbencem, ki bodo vložili izjavo preko eDavkov od 1. januarja do 31. januarja 2021 za oktober, november ali december 2020 ali za oktober in november 2020 ali za november in december 2020 ali za oktober in december 2020 ali za vse tri mesece skupaj, FURS nakaže MTD do 10. februarja 2021.

Pomoč za izvedbo hitrih testov

Pravne osebe, ki so organizirane kot gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki in zadruge so upravičene do pomoči za izvedbo hitrih testov v višini 40 eurov na zaposlenega na dan oddaje vloge, ki jo je treba vložiti prek eDavkov najpozneje v 30 dneh od uveljavitve Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE). Zakon je začel veljati 31. 12. 2020. FURS izplača pomoč v enkratnem znesku.

Pomoč za nakup  hitrih testov in PCR testov se zagotavlja  tudi za  športnike,ki se udeležujejo uradnih tekmovanj pod okriljem mednarodnih športnih zvez, športnike, ki nastopajo na najvišjih ravneh tekmovanj pod okriljem nacionalnih panožnih zvez, ter trenersko in drugo tekmovalno osebje, ki se udeležuje navedenih tekmovanj. Upravičenec do izplačila pomoči so nacionalne panožne športne zveze, ki organizirajo tekmovanja oziroma nacionalne panožne športne zveze, katerih tekmovalci se udeležujejo tekmovanj. Za izplačilo tovrstne pomoči mora upravičenec preko eDavkov vložiti vlogo najpozneje v 30 dneh od uveljavitve ZIUPOPDVE (zakon je začel veljati 31. 12. 2020).

Spremembe v zvezi z ukrepom povračila fiksnih stroškov

Omejitev pri izplačilu najvišjega zneska povračila fiksnih stroškov, ki se nanaša na zaposlene, znaša v primerih, kadar upravičenec izkazuje več kot 70 % upad prihodkov v upravičenem obdobju, 2.000 eurov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda. Omejitev v višini 1000 eurov pa ostaja za upravičence, ki izkazujejo upad prihodkov med 30 in 70 % v upravičenem obdobju;

V zvezi z omejitvijo, ki se nanaša na zaposlene, je treba opozoriti tudi na novost, ki se nanaša na opredelitev zaposlenih, ki se upoštevajo pri izračunu omejitve. Upošteva se namreč povprečno število zaposlenih, ki se izračuna kot število delovnih ur v obdobju od 1. decembra 2019 do 30. novembra 2020, za katere so zaposleni dobili plačo in nadomestilo plače v breme delodajalca, pri čemer se upošteva ure na delu, praznike, dopuste in nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, v primerjavi s številom možnih delovnih ur za to obdobju, in sicer na dve decimalki natančno.

Navedena sprememba se upošteva za vloge, ki so jih upravičenci oddali pred uveljavitvijo ZIUPOPDVE, opcijsko, torej, če je ugodnejša. Upravičenci ugodnejšo obravnavo uveljavljajo z dopolnitvijo vloge (popravek vloge na eDavkih), ki bo na voljo predvidoma od 5. 1. 2021.

ZIUPOPDVE določa tudi možnost, da se pri izračunu upada prihodkov od prodaje lahko upošteva prihodke od prodaje v upravičenem obdobju glede na povprečno število zaposlenih ali prihodke od prodaje glede na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč, če je tak način upoštevanja prihodkov od prodaje za upravičenca ugodnejši. Upravičenec v izjavi iz prvega odstavka 110. člena tega zakona izjavi, da je pri izračunu upada prihodkov od prodaje upošteval povprečne prihodke od prodaje iz prvega stavka tega odstavka. V primeru ugotavljanja upada prihodkov na naveden način, nekriti fiksni stroški skupaj z ostalimi pomočmi ne smejo presegati najvišje pomoči skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči.

Spremembe pri ugotavljanju upada prihodkov v zvezi z ukrepi na podlagi ZIUOOPE, ZIUPDV in ZZUOOP

Pri ugotavljanju upada prihodkov v zvezi z ukrepi na podlagi ZIUOOPE, ZIUPDV in ZZUOOP v okviru katerih se ugotavlja upad prihodkov v letu 2020 glede na 2019 (mesečni temeljni dohodek, povračilo nadomestila plač) se pri ugotavljanju znižanja prihodkov v letu 2020, v primerjavi z letom 2019, upošteva načelo sorazmernosti, kar pomeni, da se upošteva sorazmerno znižanje prihodkov v letu 2020 v primerjavi z obsegom poslovanja v letu 2019. Merila sorazmernosti določi minister, pristojen za finance, s podzakonskim predpisom.

Začetek postopkov davčne izvršbe zgolj v nujnih zadevah  

PKP7 predpisuje začasno omejitev začetka postopkov davčne izvršbe, in sicer se davčna izvršba začne samo v nujnih zadevah. Zadeva se šteje za nujno, če davčni organ na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, utemeljeno pričakuje, da bo plačilo obveznih dajatev ali drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih izterjuje, po prenehanju ukrepa onemogočeno ali precej oteženo, in dolgovanih obveznosti ne bo mogoče izterjati. Takšni primeri so na primer, ko dolžnik odtujuje svoje premoženje, prenaša opravljanje svoje dejavnosti na drug poslovni subjekt, ko v zadevi grozi zastaranje, idr.

Ukrep začasno omejuje le začetek novih postopkov davčne izvršbe (t.j. izdajo novih sklepov o izvršbi), ne vpliva pa na postopke davčne izvršbe, ki so bili začeti že pred uveljavitvijo tega zakona. Postopki davčne izvršbe, ki so že v teku, se nadaljujejo, pri čemer pa davčni organ upošteva vse ukrepe in omejitve, ki so posledica epidemioloških razmer (prodaje premičnin se izvedejo zgolj po postopkih, ki ne omogočajo stika med potencialnimi kupci, ipd.).

Ukrep je začasen in velja do 31. 1. 2021. Vlada ga lahko podaljša še za obdobje treh mesecev s posebnim sklepom, ki mora biti objavljen v Uradnem listu RS.

PKP7 določa tudi, da se prejemki, ki so izplačani na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe, izvzamejo iz izvršbe. Izvzetje ne velja le za prejemke, ki izplačani na podlagi interventnih zakonov in predstavljajo nadomestilo plače (npr. povračilo izplačanih nadomestil plač delavcem, ki so na čakanju) ali plačilo za opravljene storitve (npr. prejeti denarna sredstva na podlagi unovčenih turističnih bonov).

Ta ukrep velja od 31. 12. 2020 (od uveljavitve PKP7).

Slika je simbolična

Ukrepi PKP7 na davčnem področju | Avtor Getty Images