V zadnjih dneh se pojavljajo številni neupravičeni očitki in zavajajoče informacije v zvezi s prejemniki sredstev iz Sklada za razvoj nevladnih organizacij in v zvezi z delom strokovnih komisij, ki jih odločno zavračamo ter ob tem, za boljše vedenje in poznavanje postopkov, dodajamo podrobnejše informacije.

Vsak dohodninski zavezanec v Republiki Sloveniji ima pravico in možnost nameniti 0,5% dohodnine kateri koli politični stranki, verski skupnosti in nevladni organizaciji, ki ima status v javnem interesu in ne kateremu koli društvu, klubu in podobno, kot je bilo v zadnjih dneh zavajajoče izpostavljeno in komentirano. Po vnaprej določenih kriterijih in merilih pa lahko NVO prek javnega razpisa prejmejo tudi sredstva iz sklada za razvoj NVO. O razdelitvi sredstev odločajo komisije, ki so praviloma sestavljene iz predstavnikov različnih ministrstev, na podlagi vnaprej določenih meril in usmeritev, ki jih sprejme Svet Vlade Republike Slovenije za spodbujanje razvoja prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij (Svet vlade za NVO) na podlagi zakonov in strategije razvoja nevladnih organizacij, ki jo je sprejela vlada. Predsednik in člani komisije morajo imeti ustrezno strokovno izobrazbo in izkušnje s področja, za katero se dodeljujejo sredstva, ki omogočajo strokovno presojo vlog.

Vsi postopki so javno, transparentno komunicirani in vodeni, vsi prijavitelji, ki sodelujejo v postopku javnega razpisa, pa imajo zagotovljeno pravno varstvo.

Vsi javni razpisi so tudi objavljeni na spletni strani državne uprave GOV.SI, kakor tudi pozivi iz Sklada za razvoj NVO s pogoji in merili, po katerih so ocenjevale strokovne komisije. Objavljene so razpisne dokumentacije, prejemniki z odobreno višino sredstev, odločbe o imenovanju strokovnih komisij, gradiva z informativnih delavnic, navodila upravičencem in rezultati za že zaključene sofinancirane projekte.

Podrobnosti o javnih razpisih za nevladne organizacije in o delu komisij

Javni razpisi morajo biti, ne glede na to, kdo so upravičeni prijavitelji, pripravljeni, objavljeni ter se izvajati v skladu z veljavno zakonodajo. V skladu z Zakonom o javnih financah (ZJF) država oziroma občina spodbuja razvojne programe in uresničuje prednostne naloge države oziroma občine. Postopek za dodelitev sredstev je na sistemski ravni urejen v ZJF, podrobneje pa v Pravilniku o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (PIPRS).

Na podlagi 106. h člena ZJF in v povezavi z 218. členom PIPRS postopek javnega razpisa za dodelitev sredstev vodi komisija, ki jo s pisno odločbo imenuje predstojnik neposrednega uporabnika, ki izvaja postopek (v primeru ministrstva minister), ali od njega pooblaščena oseba. Komisija mora pred odločitvijo o objavi javnega razpisa v zapisniku oceniti, ali je vsebina razpisne dokumentacije pripravljena tako, da je mogoče pričakovati uspešen javni razpis. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in člani komisije morajo imeti ustrezno strokovno izobrazbo in izkušnje s področja, za katerega se dodeljujejo sredstva, ki omogočajo strokovno presojo vlog. Predsednik in člani komisije ne smejo biti s prejemniki interesno povezani v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja (v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena), v zakonski zvezi ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali v zunajzakonski skupnosti. Drugi elementi interesne povezanosti se presojajo v skladu s Kodeksom ravnanja javnih uslužbencev.

V skladu s 106. i členom ZJF in v povezavi z 219. členom PIPRS mora biti javni razpis objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, Uradnem listu Evropske unije oziroma v uradnem glasilu občine, razen če ZJF ne določa drugače. Sestavine javnega razpisa zajemajo dvanajst točk in so jasno navedene.

V skladu s PIPRS komisija opravi odpiranje vlog in strokovni pregled popolnih vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril, ki so bila navedena v javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji. Komisija o vseh postopkih vodi zapisnik. Na podlagi ocene vlog komisija pripravi predlog prejemnikov sredstev, ki ga podpišejo predsednik in člani komisije. Predlog prejemnikov sredstev se predloži predstojniku neposrednega uporabnika ali osebi, ki je od njega pooblaščena za sprejetje odločitve o dodelitvi sredstev. Predstojnik neposrednega uporabnika ali oseba, ki jo je ta pooblastil za sprejetje odločitve o dodelitvi sredstev, izda sklepe o izboru prejemnikov sredstev na podlagi predloga prejemnikov sredstev. V obrazložitvi sklepa mora biti odločitev utemeljena.

K dodatni transparentnosti prispeva tudi Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), ki določa, da je vsak organ dolžan na spletu objaviti dokumentacijo na področju javnih naročil ter javnih razpisov za dodelitev sredstev, subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranj iz državnega ali občinskih proračunov. Tako se povečujeta transparentnost in spremljanje porabe javnih sredstev.

Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja v 10. členu določa, da mora organ na svetovnem svetu objaviti dokumentacijo o najmanj naslednjih javno dostopnih informacijah javnega značaja v zvezi s postopki javnih razpisov, ki jih vodi:

1. javni razpis in razpisno dokumentacijo;
2. člane komisij za izvedbo postopkov javnih razpisov;
3. prejemnike in višino prejetih sredstev;
4. zaključno poročilo ali povzetek o poteku in rezultatih porabljenih sredstev.

Namen določbe je po eni strani zagotoviti, da nevladne organizacije lažje pridejo do informacij o razpisih, na drugi strani pa lahko javnost transparentno spremlja porabo finančnih sredstev na podlagi izvedenih razpisov.

Ministrstva so dolžna spoštovati načeli učinkovitosti in gospodarnosti, predstojnik pa odgovarja za zakonitost, namenskost, učinkovitost in gospodarnost razpolaganja s proračunskimi sredstvi. Kontrole javnih sredstev se izvajajo na načine, ki so opredeljeni v posameznih javnih razpisih in javnih pozivih ter določeni v pogodbi o sofinanciranju. V skladu z 229. členom PIPRS morajo biti v pogodbi o sofinanciranju med drugim navedeni:

• namen, za katerega so sredstva dodeljena,
• višina dodeljenih sredstev,
• terminski plan porabe sredstev,
• način nadzora nad namensko porabo sredstev, kot na primer spisek dokazil, ki jih mora predložiti prejemnik za porabo vsake posamezne vrste subvencije, posojila in drugih oblik sredstev,
• možnost, da uporabnik kadarkoli preverja namensko porabo sredstev,
• način poročanja o poteku in rezultatih porabljenih sredstev v fazi izvajanja projekta ali programa oziroma najmanj zaključno poročilo in dolžnost neposrednega uporabnika, da spremlja in nadzira izvajanje pogodbe ter namensko porabo proračunskih sredstev.

Pogodba mora določati tudi, da mora prejemnik ob nenamenski porabi sredstev sredstva vrniti v proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, da mora prejemnik obrazložiti in utemeljiti podaljšanje roka porabe sredstev glede na predvideni terminski plan, ker v nasprotnem primeru izgubi pravico do nadaljnje porabe sredstev.

Že v Strategiji razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva do leta 2023 je določeno, da mora biti javno financiranje na vseh področjih pogojeno z doseganjem ciljev javnih politik ter spodbujanjem povezovanja in sodelovanja nevladnih organizacij tako na domači kot mednarodni ravni. Javno financiranje mora dosledno slediti načelom preglednosti, učinkovite porabe, zasledovanja javne koristi, kakovosti in ekonomičnosti. Vsi javni razpisi in pozivi za nevladne organizacije morajo biti ciljno naravnani, pri čemer morajo njihovi cilji izhajati iz ciljev javnih politik na posameznih področjih, pravil državnih pomoči in identificiranih potreb države.