Namen srečanj, ki so postala redna in jih je uvedel predsednik Pahor leta 2014, je izmenjava stališč o tistih zadevah države, ki za uspešno reševanje terjajo široko politično sodelovanje in podporo. Na letošnjem srečanju so se sogovorniki med drugim pogovarjali o spopadanju z epidemijo covid-19, uveljavitvi odločbe ustavnega sodišča glede volitev in pripravah na predsedovanje Svetu EU.

Po srečanju je predsednik vlade Janez Janša v izjavi za medije povedal, da smo glede epidemije pred zadnjo tretjino spopada z virusom, pri čemer pa napovedi strokovnjakov, ki svetujejo Evropski komisiji, kažejo, da sta pred nami dva meseca, ki bosta težja od mesecev, ki so za nami. "Kljub temu da vidimo luč na koncu tunela v obliki cepiv, ki so že odobrena ali pa za katera pričakujemo, da bodo odobrena v prihodnjih tednih in mesecih, je jasno, da do pozne pomladi s precepljenostjo ne bo mogoče v popolnosti zaustaviti širjenja inačice virusa, s katero smo se spopadali doslej," je povedal premier Janez Janša. Nadaljeval je, da so pred nami tedni in meseci, ko bomo morali poleg izvajanja cepljenja in zaščite najbolj ranljivih skupin kombinirati tudi vse ukrepe, ki smo jih poznali letos, in to brez tega novega tveganja, ki postaja znano v zadnjih dneh, to je širjenja mutirane inačice koronavirusa iz domnevnega žarišča v Veliki Britaniji. "S tem se intenzivno ukvarjamo zadnje dva dni in koordiniramo tudi znotraj Evropske komisije in vse informacije doslej potrjujejo, da se povečuje tveganje. To pomeni, da je pred nami neka grožnja, ki se dejansko stopnjuje, ne glede na dobre informacije, ki smo jih bili v zvezi s cepljenjem deležni v zadnjih tednih," je poudaril predsednik vlade.

"To je čas, v katerem bistveno bolj od nestabilnosti potrebujemo stabilnost in strinjam se s predsednikom republike, da bomo koronavirus premagali ter da bomo naslednje leto v predbožičnem in novoletnem času živeli brez mask v bolj sproščenem ozračju, brez omejevanja obiskov in v situaciji, ko bo življenje spet normalno, a do takrat je še nekaj etap," je dejal predsednik vlade.

Po njegovih besedah bo spopadanje s koronavirusom toliko bolj uspešno, kolikor bolj bomo v tem času sposobni sodelovati. "Več bo sodelovanja, nižja bo cena, več bo izključevanja, višja bo cena. Vedno je bilo tako, tako v slovenski zgodovini kot v zgodovini drugih držav," je prepričan predsednik vlade.

"Glede na novo grožnjo, ki se sedaj pojavlja, pričakujemo, da se bo situacija čez današnji dan bolj razčistila, kljub temu pa je jasno, da nova inačica virusa ni le v Veliki Britaniji, temveč v številnih drugih evropskih državah, tudi v naši soseščini," je povedal predsednik vlade in dodal, da so se ponoči usklajevali ukrepi za popolno zaporo meja. "Preden se bomo za to odločili, se bomo usklajevali znotraj Evropske komisije, kajti ko gre za tako drastičen ukrep, je potrebno sodelovanje na obeh straneh meje, da ne bo še večjih težav za ljudi, ki bodo že tako ali tako nastale," je povedal predsednik vlade. Ob tem je poudaril, da "že danes odsvetujemo vsem, ki načrtujejo nenujna potovanja do sredine marca, da jih ne načrtujejo, da jih odložijo v načrtovanje za poznejši čas. Tudi vsem, ki v tem času načrtujejo obisk Slovenije, svetujemo, naj ta obisk preložijo. Vsakega bomo dvojno veseli po tem, ko ta previdnost ne bo več dodatno potrebna."

"Kar se tiče cepljenja, se je stroka poenotila glede prioritet, količine, ki so bile napovedane, pa naj bi ostale takšne, kot so. Še posebej s hitrim cepljenjem najbolj rizičnih skupin pa bomo bistveno vplivali na najbolj tragične posledice epidemije. Vse to, čemur se moramo odpovedati, stikom, obiskom, druženjem, zabavam, javnemu življenju – vse to lahko v veliki meri kasneje nadoknadimo, tisto, česar ne moremo nadoknaditi, pa so izgubljena življenja, zato izrekam sožalje vsem, ki so izgubili najdražje v času spopada z epidemijo doslej," je povedal predsednik vlade in dodal, da bo strategija cepljenja prvenstveno usmerjena v to, da se drastične posledice epidemije ne bodo pospeševale, temveč preprečevale.

"Kar se tiče volilnega sistema, menim, da obstaja elegantna rešitev za izpolnitev odločbe Ustavnega sodišča s prilagoditvijo velikosti volilnih okrajev tem principom. Verjamem, da bo v Državnem zboru v kratkem oblikovana zadostna večina za to, da bo tak zakon sprejet," je dejal premier Janša.

O predsedovanju Slovenije Svetu EU pa je predsednik vlade Janez Janša spomnil, da smo se intenzivno vključili v pripravo programa na samem začetku mandata. "Smo del tria z Nemčijo in Portugalsko, pri čemer Nemčija konec leta predsedovanje zaključuje, Portugalska pa ga z novim letom začenja. V skupen program smo naknadno dodali dve prioriteti – izdelavo strateškega načrta EU za spopad s pandemijo in izdelavo načrta za soočanje z grožnjo kibernetskih napadov. Od maja, ko smo to dodali v program tria, sta obe prioriteti ne le posvojeni, ampak se na tem intenzivno dela že sedaj in se ne čaka s pripravami na naše predsedstvo, saj je jasno, da gre za permanentni grožnji. Evropska unija, kot se je najbolj izrazito pokazalo na začetku letošnjega leta, ne na eno ne na drugo ni bila pripravljena," je povedal predsednik vlade Janez Janša.

Dodal je, da je znotraj tega tudi ogromno dela, ki se ga ne vidi. "Ostale institucije v Sloveniji izvajajo priprave, tako da ne bo problemov, tudi ker že imamo izkušnje," je dejal premier. Dodal je tudi, da je ključni vprašaj nad časom predsedovanja povezan s koncem epidemije in zmago, ki jo bomo v Evropski uniji lahko razglasili nad koronavirusom. "To se bo zgodilo, ko bo 70 odstotkov Evropejcev uspešno precepljenih z učinkovitim cepivom. Če se to ne bi zgodilo do začetka našega predsedovanja, bo spopad z epidemijo naša prva prioriteta," je dejal predsednik vlade, saj je znotraj Evropske unije lahko v ospredju zgolj ena strateška prioriteta, "ker je treba vse korake koordinirati, in kar je najbolj aktualno, najbolj pomembno, kar nas najbolj ogroža, je prva točka, s katero se največ ukvarjamo."

Dejal je še, da so naša pričakovanja glede predsedovanja fleksibilna "in vzpostavljamo rezerve, če se pojavi kakšna nova grožnja v tem času".

Predsednik vlade Janez Janša je v nadaljevanju odgovoril tudi na nekaj novinarskih vprašanj, povezanih z aktualnim dogajanjem in cepljenjem ter množičnem testiranju na koronavirus.

"Kar se tiče testiranja, ki je bilo napovedano s strani bivšega ministra za zdravje danes v Ljubljani, naj povem, da je bilo napovedano promocijsko hitro testiranje. Ljubljana ni najbolj ogrožena po številu okužb, je med regijami, kjer so ukrepi sproščeni, v zadnjih dveh dneh pa smo to promocijsko testiranje skušali nadgraditi v začetek sistema, v katerem se bodo lahko posamezniki testirali s hitrimi testi, s prioriteto v najbolj ogroženih regijah. Na tem se dela od sobote naprej in jutri naj bi vsaj v nekaterih krajih po Slovenij to steklo, s tem da to ne bo promocijsko testiranje, ampak izpolnjevanje načrta, sprejetega pred časom, in kjer je poleg testiranj v zdravstvenih domovih, domovih za ostarele, v šolstvu, omogočena možnost komur koli, ki misli, da bi lahko bil okužen, da se s hitrim testom testira in kasneje preveri rezultat s klasičnim PCR-testom. Na koliko mestih bo to jutri možno, v tem trenutku še ne vemo, se pa dela na tem, da bi bilo tega čim več," je povedal premier Janša.

"Kar se tiče prioritet pri cepljenju, bodo te takšne, da pridejo najprej na vrsto najbolj ogroženi. To so tisti oskrbovanci domov za ostarele, ki covida-19 še niso preboleli, rizične kategorije v zdravstvu, v domovih za ostarele in potem po vrsti po načrtu, ki je bil že velikokrat javno predstavljen. Ko bodo precepljene rizične kategorije, pridejo na vrsto vsi ostali, po vrstnem redu, kot ga beleži aplikacija, kjer se lahko vpisuje interes že nekaj časa," je dejal predsednik vlade Janez Janša.

"Kar se tiče vprašanj politične stabilnosti oziroma nestabilnosti: ob prvi napovedi vložitve konstruktivne nezaupnice ste mediji poročali aprila letos, en mesec po tem, ko je vlada prisegla, sredi najhujših razmer v prvem valu epidemije. Mislim, da je SD napovedala konstruktivno nezaupnico, in ne spomnim se dneva, da se to ne ponavlja, enkrat z enim, enkrat z drugim kandidatom za mandatarja, skoraj bi bil že objavljen javni razpis za mandatarja. Tudi ta teden je vse vrvelo od raznoraznih napovedi. Če ima kdo dovolj glasov in lahko v tej situaciji in tej sestavi Državnega zbora sestavi močnejšo vlado, naj to naredi. Moje trdno prepričanje je, da tega ni. Mogoče bi ob silnih pritiskih in z vašo pomočjo nekdo zbral 46 glasov, da se vlada poruši, potem pa sta najmanj dve stranki v tako imenovani KUL koaliciji, ki sta za predčasne volitve, in to v situaciji, ki smo se ji želeli z oblikovanjem te vlade marca letos izogniti – torej volilna kampanja in politična nestabilnost v najhujšem delu epidemije, torej v času, ko je potrebna 24-urna operativnost vlade in vseh sektorjev, in kjer ni možno ob fronti koronavirusa, s katero se je treba stalno spopadati, gledati nazaj, kdo te strelja v hrbet in v koalicijske partnerje. Kdor misli, da s tem prispeva k skupnemu dobremu, ima obratno mnenje od večine v tej državi," je povedal predsednik vlade Janez Janša. Ob tem je še vprašal, ali kdo pozna kakšno državo v EU, zunaj nje ali kjer koli na svetu, kjer bi se pred tretjim valom epidemije opozicija ukvarjala samo z rušenjem vlade. "Tega ni nikjer in smo posebni v tem. V formalnem smislu je to legitimno, a daleč od legitimnosti je vse tisto, kar se dogaja v ozadju, s pritiski na poslance, informacijami o kupovanju glasov, z angažiranjem nečesa, kar v normalni državi enostavno ne bi smelo obstajati."

"DeSUS in SMC sta marca letos, ko sta bili pripravljeni sestaviti mešano koalicijo, kjer smo različne stranke, kjer različno mislimo o preteklosti, a smo za skupno dobro pripravljeni sodelovati za sedanjost in prihodnost, preprečili nekaj, kar sedaj nekdo želi ponovno vzpostaviti. Torej čas velikega tveganja, kjer bomo vsi skupaj plačali visoko ceno," je dejal predsednik vlade Janez Janša in nadaljeval: "Sprašujem se, kje je razlog, da se ne naredi dva meseca time-outa, tudi po tem se da vložiti nezaupnico in prešteti glasove, ali pa, kje je razlog, da se to naredi danes. Ni naloga vlade, da proti sebi vlaga nezaupnico, to je pravica tistega, ki misli, da lahko v tej sestavi Državnega zbora ponudi boljšo alternativo. Če bi ta boljša alternativa obstajala, potem verjetno puška ne bi bila v koruzi," je ocenil premier Janša.

"Kar se tiče sodelovanja z drugimi strankami: maja letos je koalicija ponudila vsem ostalim strankam v državi in tudi poslancema narodnosti sporazum o sodelovanju v času epidemije, iz katerega za opozicijo niso izhajale nobene obveznosti, je pa izhajala obveznost vlade in koalicije, da vse ključne rešitve usklajuje z opozicijo. Za podpis tega sporazuma se je žal odločila le ena stranka in oba poslanca narodnosti. Ta ponudba je še vedno odprta, saj ni bila dana po načelu vzemi ali pusti, vsak bi lahko predlagal drugačne oblike in drugačne člene in dodatne zaveze za vlado, a namesto tega smo dobili odklonilni odgovor. Ponudbo smo večkrat ponovili, še vedno je na mizi. Mi smo pripravljeni kadar koli sodelovati s komer koli, ki želi pomagati pri spopadu z epidemijo ali pri usklajevanju katerih koli drugih vprašanj," je povedal premier.

Dodal je tudi, da je trenutno "glavni šlager po tem, ko je vlada kljub zapletom z DeSUS predložila PKP7, kjer je na stotine milijonov pomoči gospodarstvu in državljanom, sklad za nevladne organizacije". "Naj povem, da je predlog, da naj vsi, ki plačujemo dohodnino, kateri koli od teh organizacij namenimo ne več 0,5 odstotka dohodnine, temveč 1 odstotek, prišel od Sveta za debirokratizacijo in Olimpijskega komiteja. Zdi se nam pošteno, da ljudje sami odločijo, komu bodo dali 1odstotek dohodnine – ali gasilcem, Karitasu, Mirovnemu inštitutu ali komur koli. S tem ko smo sredstva podvojili in odločitev prepustili ljudem, smo se vrnili k izvornemu predlogu izpred nekaj let, ko je nastopila možnost, da vsak lahko del dohodnine nameni nekomu, za katerega misli, da dela v njegovem interesu."

"Vlada si je torej vzela instrument iz rok, da sama odloča, komu bo dala denar. Če bo Državni zbor sprejel drugačno odločitev, jo bomo spoštovali. Pred dvema letoma, ko je bila ta možnost dana v zakon, to ni bil vladni predlog, ampak amandma stranke Levica, ki je kasneje dobil večino. Če bo večini v Državnem zboru bolj odgovarjalo, da administrativna komisija deli denar, ne pa ljudje, ki plačujejo dohodnino, bo vlada tak predlog spoštovala. Torej to ni končna odločitev kot pred dvema letoma, ko se je osnovni namen degradiral. Vlada za to ne bo razpadla, saj gre za vprašanje nekaj promilov sredstev, o katerih govori cel protikoronski paket, kjer naslavljamo probleme več kot 700.000 ljudi v Sloveniji, za nekatere pa so problem nevladne organizacije, ki same pravijo, da ne zmorejo zbrati 5 evrov od ljudi. Naj se vprašajo potem o svoji koristnosti," je zaključil premier.