Trenutno je na seznamu nadzornih snovi vključenih 15 snovi, in sicer humana zdravila (eritromicin, klaritromicin, azitromicin, amoksicilin in ciprofloksacin) z največjo verjetnostjo pojavljanja v okolju v hladni sezoni, humana zdravila s stalnimi odvajanji (hormoni EE2, E2, E1), insekticidi (metiokarb, imidakloprid, tiakloprid, tiametoksam, klotianidin, acetamiprid, metaflumizon) in veterinarsko zdravilo eritromicin.

Nadzorni seznam površinskih voda je mehanizem za zbiranje podatkov o koncentracijah potencialno nevarnih snovi v vodnem okolju na nivoju EU. Z zbranimi podatki bo Evropska komisija določila tveganja, ki ga navedene snovi predstavljajo za vodno okolje ter jih, če bo potrebno, uvrstila na seznam prednostnih snovi in jim določila okoljski standard kakovosti. Po obdobju ugotavljanja, kje se pojavljajo nove nevarne snovi, bodo uvrščene v redni monitoring.

Mejne vrednosti onesnaževal za površinske vode so določene tako, da ščitijo tudi najmanjše vodne organizme (diatomeje, zelene alge, raki in ličinke žuželk in druge). Ti organizmi so odvisni od kakovosti vode v kateri živijo. Zanje so namreč nevarne že zelo nizke koncentracije kemijskih onesnaževal. Če zmanjšamo onesnaženje do te mere, da je vodno okolje varno za ta bitja, bodo na varni strani druge živali in vodne rastline ter tudi ljudje.

Z vedno večjo industrializacijo in novimi postopki ter kemijskimi snovmi se v vodnem okolju pojavljajo tudi nova onesnaževala in nevarne snovi. Zanje so razpoložljivi podatki za izdelavo ocene tveganja nezadostni. Zato je Evropska komisija določila nadzorni seznam snovi (angl. watch list), s katerim na podlagi posebnega monitoringa zbira podatke o nevarnih snoveh v vodnem okolju. Vanj so vključene predvsem zelo strupene snovi, ki se odvajajo v vodno okolje, vendar se z rednim monitoringom spremljajo le redko ali nikoli. Seznam se redno posodablja. Poleg najverjetnejšega prostorskega pojavljanja je za posamezno snov potrebno upoštevati tudi najverjetnejše sezonsko pojavljanje.

Na Agenciji Republike Slovenije za okolje smo te snovi v letu 2020 spremljali n pripravili Poročilo Evropski komisiji.

V Sloveniji smo navedene snovi spremljali na šestih merilnih mestih, za katere menimo, da so lahko podvržena vplivu teh onesnaževal. Poleg določanja koncentracije onesnaževala v vodi, je pomembno upoštevati tudi koncentracijo snovi, pod katero ni pričakovati škodljivih učinkov na okolje (PNEC).

Rezultati monitoringa nadzornega seznama snovi v letu 2020 v splošnem kažejo, da reke v Sloveniji ne vsebujejo visokih koncentracij omenjenih nevarnih snovi. Kljub temu pa so bile na treh merilnih mestih presežene vrednosti PNEC, in sicer v Ščavnici v Veščici (območje z intenzivnim kmetijstvom, do določene mere tudi z vplivom urbanizacije) je junija PNEC presegla koncentracija insekticidov imidakloprida in tiakloprida. V Ledavi v Gančanih (prav tako območje z intenzivnim kmetijstvom, do določene mere tudi z vplivom urbanizacije) je junija PNEC presegla koncentracija insekticida tiakloprida. V Ljubljanici v Zalogu (zelo urbanizirano območje z vplivom komunalnih in industrijskih odpadnih voda) sta v februarju PNEC vrednost presegla antibiotika azitromicin in klaritromicin.