Republika Slovenija je vstopila v zvezo Nato na podlagi politične odločitve, podprte z referendumom o vstopu v Nato, na katerem je za vstop v Nato glasovalo 66,08 % volivcev, ki so se udeležili referenduma.

S pristopom k Severnoatlantski pogodbi je Republika Slovenija soglašala, da jo pogodba mednarodnopravno zavezuje, z njeno ratifikacijo je postala tudi del notranjepravne ureditve Republike Slovenije. S tem si je Slovenija zagotovila varnost v okviru kolektivne obrambe, vendar je hkrati sprejela obveznosti, ki izhajajo iz Severnoatlantske pogodbe.

Pogodba v 3. členu določa, da je vsaka pogodbenica dolžna vzpostaviti in ohranjati lastno kredibilno vojsko. Le z oblikovanjem kredibilne lastne vojaške sile lahko vsaka članica prispeva k skupni, kolektivni obrambi, kot jo določa 5. člen pogodbe, in ki deluje po načelu recipročnosti. Zato mora vsaka zaveznica v skupni nabor sil Nata prispevati tudi svoj delež zmogljivosti, ki je določen na podlagi različnih kriterijev, med njimi pravične delitve bremen in razumnega izziva, pri čemer je upoštevana demografija zaveznice, relativna blaginja, velikosti oboroženih sil, trenutne zmogljivosti, ambicije, prednosti in slabosti.

Republika Slovenija svoje zmogljivosti oblikuje tako samostojno kot tudi v okviru zavezniškega procesa obrambnega planiranja. Ta proces države članice usmerja k izboljšanju in zagotavljanju zmogljivosti, ki so potrebne za izvajanje nalog zavezništva oziroma za doseganje dogovorjene ravni ambicij, ki izhajajo iz soglasno sprejetih strateških dokumentov zavezništva (Strateškega koncepta Nata in iz njega izhajajočih Političnih smernic).

V procesu obrambnega planiranja zaveznice pregledajo zmogljivosti vsake države članice z namenom preverjanja njene verodostojnosti pri izpopolnjevanju zavez na področju uresničevanja dogovorjenih ciljev zmogljivosti, doseganja zahtevane ravni bojne pripravljenosti sil in prispevanja v operacije in misije ter druge zavezniške aktivnosti.

Zavezništvo na podlagi odgovorov na obsežen vprašalnik in dvostranskega posvetovanja z državo članico pripravi analizo stanja obrambnega sistema vsake zaveznice. Zaveznice vsaki državi članici potrdijo Poročilo o pregledu zmogljivosti obrambnega planiranja, ki je v večjem delu označeno z ustrezno stopnjo tajnosti in ni namenjeno javni obravnavi.

Z dovoljenjem vseh zaveznic pa se lahko objavi povzetek stanja zmogljivosti tistih zaveznic, ki se soočajo s težavami zagotovitve ustreznega obsega finančnih sredstev in s tem z nezmožnostjo implementacije dogovorjenih ciljev.

V povzetku pregleda so strnjene ključne ugotovitve širše analize obrambnih zmogljivosti Slovenije. V povzetku pregleda je uporabljen zelo diplomatski jezik, saj je namenjen za obravnavo v širših javnostih in seznanjanje političnih odločevalcev, zaveznic in javnosti z verodostojnostjo posameznih držav pri doseganju skupno dogovorjenih naporov za kolektivno varnost.

Objavljen povzetek pregleda opozarja na neverodostojne/nesprejemljive stalne zamike pri doseganju ciljev in jasno opozarjajo Republiko Slovenijo, da morajo druge zaveznice že vrsto let prevzemati njeno breme skupne obrambe.

Namen Ministrstva za obrambo je seznaniti javnost s stanjem izpolnjevanja obvez Republike Slovenije, ki izhajajo iz prevzetih mednarodnih obveznosti in Republiko Slovenijo mednarodno pravno vežejo ter s tem vplivajo na njeno mednarodno verodostojnost.