Pri nas skoraj 200 tisoč tujcev

V Sloveniji je konec novembra 2020 na podlagi dovoljenj oziroma potrdil za prebivanje prebivalo skoraj 200.000 tujcev (29.397 državljanov EU in 170.342 državljanov tretjih držav).

92.844 državljanov tretjih držav je imelo konec novembra veljavno dovoljenje za stalno prebivanje in 77.498 veljavno dovoljenje za začasno prebivanje. Največ dovoljenj za prebivanje je v rokah državljanov Bosne in Hercegovine, sledijo državljani Kosova, Severne Makedonije in Srbije. Letos je bilo od januarja do konca novembra izdanih 63.226 dovoljenj za začasno prebivanje in 6305 dovoljenj za stalno prebivanje. Po namenu izdanih dovoljenj za začasno prebivanje državljanov tretjih držav prevladuje enotno dovoljenje za prebivanje in delo (41.338), sledita združitev družine (16.063) in študij (4293).

Konec novembra smo v Sloveniji beležili 29.397 tujcev, ki so imeli veljavno potrdilo o prijavi (stalnega) prebivanja, ki se izdaja državljanom EU. Največ potrdil je bilo izdanih državljanom Hrvaške, sledijo državljani Bolgarije, Italije in Nemčije.

Slovenija nudi mednarodno zaščito

Migracije so lahko tudi posledica prisilnih razselitev. Ljudi, ki bežijo pred preganjanjem, je trenutno na svetu skoraj 80 milijonov, kar zahteva sodelovanje držav in učinkovito urejanje. Slovenija kot podpisnica Ženevske konvencije in članica EU nudi mednarodno zaščito osebam, ki so v izvornih državah preganjane zaradi svojega političnega prepričanja ali svoje verske, rasne, narodnostne ali etnične pripadnosti in bi bilo njihovo življenje ali svoboda ogrožena oziroma bi lahko bili izpostavljeni mučenju in nečloveškemu ravnanju. Samo letos je bilo vloženih 3276 prošenj za mednarodno zaščito; največ so jih vložili državljani Maroka, Afganistana, Pakistana in Alžirije. Status mednarodne zaščite je bil priznan 85 osebam. Prvo mesto med njimi si delijo državljani Sirije in Turčije, sledijo državljani Irana, na tretjem mestu pa so državljani Iraka in Palestine.

Čedalje večji obseg migracij zahteva jasno, celostno, večplastno in trajnostno urejanje. Pri tem je izredno pomembno tako sodelovanje med državami članicami EU kot tudi sodelovanje s tretjimi državami, za kar si prizadeva tudi Slovenija.

Ozadje

Že dvajseto leto zapored praznujemo mednarodni dan migrantov, ki ga je 18. decembra 2000 razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Skozi celotno zgodovino so bile migracije velik del človeške družbe, posameznike pa so kljub izzivom in preprekam k temu spodbujali različni dejavniki.