Utemeljitev nagrade: Sistem Skrinja vključuje podatkovno skladišče in poslovno inteligenco s podatki o plačah javnega sektorja, v razvoju so podatki javnih naročil, ki preidejo v uporabo v naslednjih mesecih. Skrinja uporabnikom v javni upravi omogoča informacije za boljše odločitve z analizo velike količine podatkov v realnem času ter napovedno analitiko na operativni in strateški ravni na primer pri načrtovanju in pregledu izplačil v državi ter pogajanjih vlade s sindikati.

Konferenco Informatika v javni upravi soorganizirata Ministrstvo za javno upravo in Slovensko društvo Informatika in prvič poteka v virtualni obliki. Pod skupnim naslovom konference "Digitalizacija v sodobni državni upravi - soočanje z izzivi nove realnosti" konferenca ohranja poslanstvo kot forum za izmenjavo informacij o vidikih informacijske tehnologije, ki omogočajo hitrejše in učinkovitejše delovanje javne uprave. 

Kot uvodni govornik je nastopil minister za javno upravo Boštjan Koritnik, ki je med drugim dejal, da nam čas, v katerem živimo in ga zaznamuje tudi velik porast vele podatkov, prinaša nove vidike in modele poslovanja, ki nam preko internetnih platform odpirajo novo ero priložnosti tako poslovno kot tudi zasebno.  

"V Sloveniji smo lahko ponosni, da imamo v tem digitalnem okolju kar nekaj strateških prednosti. Imamo urejeno infrastrukturno okolje, dobro delujoče in stabilne javne sisteme, politično podporo, ki je usmerjena v napredek, vrsto uspešnih inovativnih posameznikov in podjetij, pestro in agilno raziskovalno dejavnost ter aktiven nevladni sektor. Nenazadnje, kot manjša država smo vidni na mednarodnem parketu, še posebej preko aktivnega sodelovanja z vrsto mednarodnih strokovnih in akademskih institucij. Na področju umetne inteligence smo v svetovnem merilu dosegli kar nekaj vidnejših uspehov in z globalnim centrom za umetno inteligenco s sedežem v Ljubljani tudi Slovenijo postavili na zemljevid na tem področju. To je zagotovo pomemben dosežek, ki potrjuje večletno vztrajno in trdo delo slovenskih znanstvenikov na tem področju, predvsem iz Instituta Jožef Stefan in slovenskih univerz," je poudaril Koritnik

Izpostavil je še pomembnost vključitev vseh deležnikov širše družbe v digitalno preobrazbo vključeni in krepitev zaupanja v napredne tehnologije, kakor tudi krepitev veščin za njihovo uporabo. "Ob tem je pomembno, da temu sledi tudi celotna javna uprava in njeni uslužbenci," je še dodal minister, ki se je v nadaljevanju osredotočil še na primere dobrih praks. Povedal je še, da je v teku priprava nove strategije Digitalna Slovenija 2030, katere namen je začrtati razvoj, krepitev in spodbujanje digitalne preobrazbe v slovenski družbi, javni upravi in podjetjih. "Vizija Slovenije je, da s pospešenim digitalnim preoblikovanjem družbe in gospodarstva izkoristi razvojne priložnosti digitalnih tehnologij ter postane ena izmed vodilnih digitalnih družb," je še dodal.

V uvodnem delu sta udeležence nagovorila še predsednik Slovenskega društva Informatika Niko Schlamberger in direktor podjetja NIL d. o. o. Beno Ceglar s predstavitvijo z naslovom V sodelovanju je moč. 

Po programu konference so sledili vabljeni predavatelji. Državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo mag. Peter Geršak je spregovoril o strateškem razvoju in ukrepih za digitalizacijo države. Podrobneje je spregovoril o strategiji Digitalna Slovenija 2030 s pomembnim delom Strategijo digitalne javne uprave ter o drugih pomembnih strateških dokumentih, denimo Načrtu za okrevanje in razvoj 2021–2027 kot podlago za koriščenje sredstev iz Evropskega Sklada za okrevanje in odpornost.

Sledilo je predavanje nacionalnega koordinatorja za zunanje vidike digitalizacije, umetne inteligence in kibernetske varnosti mag. Tadeja Rupla. Njegova predstavitev je imela naslov Evropa, pripravljena na digitalno dobo. Poudaril je, da je bila slovenska javna uprava s prvo stopnjo digitalizacije v letih 2002–2004 ena vodilnih na tem področju v Evropi, nato pa spregovoril tudi o tem, kje se Slovenija v mednarodnem merilu nahaja na lestvici razvitosti digitalnega gospodarstva in družbe ter kakšna so njena prizadevanja v mednarodnem okolju, še posebej v pripravah na predsedovanje Svetu EU na področju digitalizacije in umetne inteligence.

S predavanjem z naslovom Napovedovanje širjenja epidemije COVID-19 v Sloveniji: izzivi in perspektive je sklop vabljenih predavateljev zaključil prof. dr. Leon Cizelj z Instituta Jožef Stefan. Širjenje epidemije je predstavil kot verižno reakcijo, ki jo v matematičnem jeziku lahko popišemo kot eksponentno širjenje. Za uspešno napovedovanje je ključno, da so matematična orodja, podatki in analitiki optimalno usklajeni. Dr. Cizelj je ob tem predstavili ključne gradnike napovedi, s katerimi že od marca 2020 vsak dan razmeroma natančno napovedujejo razvoj epidemije covida-19 v Sloveniji. 

Obsežni del programa konference, v katerem so se zvrstila strokovna predavanja, je potekal pod moderatorstvom doc. dr. Mitje Dečmana s Fakultete za upravo, začel pa ga je dr. Mario Fafangel, predstojnik Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ki je s strokovnega vidika predstavil pomen aplikacije #OstaniZdrav ne le na zajezitev širjenja virusa Sars-CoV-2, ampak tudi na njeno vlogo pri delu epidemiologov.  

Mag. Aleš Pelan z Ministrstva za javno upravo je predstavil e-osebno izkaznico, katere uvedba se po njegovih besedah obeta v naslednjem letu. Dejal je, da bomo v Sloveniji prihodnje leto pričeli izdajati elektronsko osebno izkaznico, katere uvedba je posledica sprejetja uredbe EU o okrepitvi varnosti osebnih izkaznic, ki od držav članic zahteva, da najpozneje do avgusta leta 2021 začnejo izdajati osebne izkaznice z enakimi biometričnimi elementi, kot se uporabljajo pri izdajanju potnih listin. Ker tovrstna sprememba zahteva integracijo čipa v obrazec osebne izkaznice, smo v Sloveniji prenovo osebnih izkaznic videli tudi kot priložnost, da se hkrati z uvedbo biometrične osebne izkaznice uvedejo tudi elementi elektronske osebne izkaznice, s pomočjo katerih bodo imetniki nove osebne izkaznice lahko na varen način opravljali elektronske postopke tako v storitvah javnega sektorja kot v aplikacijah, ki jih ponuja zasebni sektor. Predlog nove elektronske osebne izkaznice tako predvideva vključitev treh varnostnih elementov na čip osebne izkaznice, in sicer bosta na čipu zapisani dve sredstvi elektronske identifikacije, ki bosta uporabniku omogočali varno prijavo v e-storitve, ter kvalificirano potrdilo za e-podpis, ki bo uporabniku omogočilo oblikovanje kvalificiranega e-podpisa. 

Na Ministrstvu za javno upravo smo vzpostavili državni informacijski sistem za elektronsko vročanje dokumentov SI-CeV, ki bo pomembno razbremenil številne institucije, državljanom pa olajšal pot, ki jo porabijo za sprejem pošiljk oz. dokumentov. V prvi fazi je storitev na voljo vladnim službam, večini ministrstev, organom v sestavi ministrstev, upravnim enotam, centrom za socialno delo ter drugim institucijam javne uprave. Vse zajete institucije lahko od 23. novembra 2020 dalje državljanom dokumente vročajo  v varne predale eUprave, lahko pa dokumente elektronsko vročajo tudi med seboj, saj so glavni predali institucij javne uprave, s katerimi upravlja Ministrstvo za javno upravo, postali varni elektronski predali za prejem in vročanje elektronskih pošiljk. V naslednji fazi je predvideno e-vročanje državljanom tudi širše, v varne predale drugih ponudnikov varnih predalov in varne predale drugih elektronskih evidenc dokumentarnega gradiva. V predavanju so strokovne sodelavke Ministrstva za javno upravo dr. Alenka Žužek Nemec, mag. Tatjana Mizori Zupan in Suzana Muljavec Kahne predstavile elektronsko vročanje tako z vidika državljanov kot tudi z vidika institucij, ki uporabljajo SPIS 4 kot centralno elektronsko evidenco dokumentarnega gradiva.

Leto 2020 nam je z zanimivega vidika osvetlil mag. Tomi Dolenc, vodja komunikacije z uporabniki v Arnesu, katerega predavanje je imelo naslov: 2020: IKT v izobraževanju od prvega do drugega petka 13. Arnes se je moral namreč marca 2020 izjemno hitro prilagoditi na novo dejstvo, izobraževanje na daljavo, kar je aktualno tudi še v tem trenutku, saj šolanje zaradi epidemije poteka v celoti na daljavo. Povratne informacije s terena o izobraževanju na daljavo so v preteklih mesecih pokazale na potrebe po osredotočenju na nekatera področja v celovitem procesu digitalizacije dela in izobraževanja: infrastruktura, dostop do interneta, opremljenost (delovnega ali domačega okolja), usposabljanje za uporabo e-storitev oziroma njihovo osmišljanje v delovnem procesu, digitalna pismenost, digitalne identitete, pravne podlage, ozaveščanje, kjer potrebujemo sodelovanje več deležnikov oziroma institucij, med njimi gotovo tudi vladnih oziroma javnih institucij in zavodov. 

Sonja Štumberger Kovačič z Ministrstva za finance je predstavila informacijski sistem MFERAC, ki je z osebnim portalom naredil korak naprej k digitalizaciji. Osebni portal MFERAC je od MFERAC ločena spletna storitev, ki je namenjena elektronski vročitvi plačilnih list zaposlenim v državni upravi, ki se jim plače obračunavajo v IS MFERAC. Ob vzpostavitvi elektronskih plačilnih list bo na osebnem portalu MFERAC omogočeno pregledovanje še nekaterih drugih dokumentov, ki jih delodajalec hrani v sistemu MFERAC v povezavi z zaposlitvijo. Nabor dokumentov za pregled v elektronski obliki se bo v bodoče še dopolnjeval in razširil.

O avtomatizaciji postopkov za podaljšanje pravic iz javnih sredstev je spregovorila mag. Valentina Vehovar, v. d. generalne direktorice Direktorata za socialne zadeve na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Ministrstvo pripravlja avtomatizacijo postopkov podaljšanja pravic iz javnih sredstev, in sicer za otroški dodatek, državno štipendijo, za znižanje plačila vrtca ter subvencije plačila malice in kosila. S 1. 1. 2022 se bo o podaljšanju navedenih pravic odločalo z izdajo informativnih izračunov, kar pomeni avtomatično odločanje brez sodelovanja strokovnih delavcev na centrih za socialno delo (CSD). S tem se bo zagotovilo pravočasno odločanje o podaljšanju pravic in razbremenitev strokovnih delavcev na CSD in posledično več časa za nudenje socialno varstvenih storitev s strani strokovnih delavcev na CSD.

Stojan Glavač s Finančne uprave Republike Slovenije je bil zadnji panelist v sklopu strokovnih predavanj. Predstavil je informacijsko podporo protikoronskim ukrepom, pri čemer se je osredotočil na kampanjo za vnovčenje turističnIh bonov. Povzel je informatizacijo ukrepov, ki jih je izvajal oziroma jih še izvaja Finančna uprava, podrobneje pa se je osredotočil na informatizacijo turističnih bonov.

Po programu konference je sledila spletna debata v obliki okrogle mize z naslovom Digitalno poslovanje javne uprave in izzivi nove realnosti, ki jo je moderiral doc. dr. Slavko Žitnik s Fakultete za računalništvo in informatiko. Udeleženci razprave so bili: mag. Peter Geršak z Ministrstva za javno upravo, prof. dr. Blaž Zupan s Fakultete za računalništvo in informatiko, mag. Katarina Kralj z Ministrstva za zdravje, mag. Igor Zorko, Slovenska digitalna koalicija, Peter Pogačar z Ministrstva za javno upravo in Marko Bonča, direktor Arnesa. 

Vsebinski del konference se je zaključil s strokovnim predavanjem prof. dr. Marinke Žitnik z Univerze Harvard, ki je imela predstavitev z naslovom Umetna inteligenca za hiter in učinkovit odziv na nepredvidene globalne izzive. Novi koronavirus je globalni izziv, ki se je pojavil nenadoma in presenetil strokovno in splošno javnost. Delo, kot je razvoj cepiv in zdravil, oblikovanje javno zdravstvenih napotkov in spremembe v svetovnem gospodarstvu, ki bi v običajnih časih vzelo leta ali celo desetletja, je bilo treba opraviti v mesecih in tednih, včasih celo dneh. Kako hitro obvladati izzive, kot je pandemija novega koronavirusa? Dr. Žitnik je spregovorila o vlogi umetne inteligence za hiter in učinkovit odziv na pandemijo covida-19. V ta namen je na kratko predstavila več projektov v boju proti virusu. Med drugim so razvili algoritme umetne inteligence, ki so omogočili desetkrat hitrejše odkritje učinkovitih in varnih zdravil proti covidu-19. Omenila je, kako so algoritme umetne inteligence povezali s klasičnimi informacijskimi tokovi in tako skrajšali čas, potreben za raziskave na zdravilih z več let na nekaj tednov. Poudarila je nujnost mednarodnega in interdisciplinarnega sodelovanja med znanostjo in odločevalci ter zaključila z izzivi v umetni inteligenci, ki jih je treba rešiti, preden bo možno nove tehnologije uporabljati na vsakodnevni ravni. Gre za vprašanja zaupanja, transparentnosti in razumevanja napovedi algoritmov, ki so izrednega pomena za sprejemanje pomembnih odločitev.

Kot je v zaključnem povzetku povedal tudi v. d. generalnega direktorja Direktorata za informacijsko družbo in informatiko Peter Grum, je letošnja konferenca Informatika v javni upravi prvič potekala v spletni obliki, zato je bil dogodek z organizacijskega vidika povsem drugačen izziv kot doslej. Vendar pa, kot je poudaril Grum, ob zaključku soorganizatorji z veseljem ugotavljamo, da je bila konferenca izjemno uspešna, saj je bilo nanjo prijavljenih približno 500 udeleženk in udeležencev. Ugotovili smo lahko, da gre za tradicionalen in prepoznaven dogodek, ki je kljub drugačnim okoliščinam, ki zaznamujejo mnoge tovrstne dogodke v letošnjem letu, tudi tokrat konferenca Informatika v javni upravi minila v pozitivnem vzdušju, izjemno uspešno in ob izkazani pozornosti vseh sodelujočih in udeležencev.