Najprej je poudaril uspešen pravočasni odziv EU na gospodarske posledice pandemije, ko je bil v juliju poleg dogovora o proračunu EU sprejet tudi dogovor o obsežnem instrumentu za odpornost in okrevanje. Na zasedanju Evropskega sveta prejšnji teden je bil sprejet kompromis, ki odpravlja še zadnje ovire za izvajanje tega dogovora. To je izjemno pomemben skupni dosežek velikega političnega, ne le gospodarskega pomena, pri čemer je ključno vlogo odigralo nemško predsedstvo Svetu EU.

Kot ključne izzive je predsednik navedel nadaljevanje boja s pandemijo v naslednjih mesecih, ki znajo biti težji, kot so bili dosedanji, pri čemer pa bo v veliko pomoč skorajšnji začetek cepljenja v vseh državah članicah, ter izvajanje sklepov Evropskega sveta, kjer je opozoril predvsem na podnebno tematiko.

Glede priprav na slovensko predsedovanje Svetu EU je veleposlanikom predstavil dve ključni prednostni področji: oblikovanje celovite strategije, ki bi vsebovala vse elemente boja proti morebitni naslednji pandemiji, in okrepitev kibernetske varnosti. Slovenija se bo še naprej zavzemala za širitev EU na države Zahodnega Balkana, poleg tega bo kot sredozemska država pozornost namenila južnemu Sredozemlju. Brez stabilnosti v naši južni soseščini ne bo stabilnosti v Evropi.