Predsednik vlade Janez Janša odgovarjal na poslanska vprašanja

Poslanec SD Jani Prednik je predsednika vlade vprašal o ustreznosti vladnega socialnega dialoga s skupinami, ki doslej niso bile zajete v protikoronske ukrepe. Poslanko SAB Mašo Kociper je zanimalo mnenje predsednika vlade glede medijev, ki delujejo v javnem interesu. Poslanca Levice Luko Mesca je zanimalo, kako se vlada spoprijema z aktualno zdravstveno, socialno in gospodarsko krizo. Poslanec NSi Jožef Horvat pa je predsedniku vlade zastavil vprašanje v zvezi s prihodnjimi aktivnostmi vlade za okrevanje slovenskega gospodarstva po epidemiji covida-19. Med drugim so ga zanimali vladni načrti na področju izboljšanja poslovnega okolja, davčne politike in odprave birokratskih ovir.

Predsednik vlade Janez Janša je v odgovoru na poslansko vprašanje Janija Prednika poudaril, da je vlada s dosedanjimi sprejetimi ukrepi v protikoronskih zakonskih paketih zajela vse državljane. "Ali so vsi dobili ustrezno, ali so vsi dobili dovolj, je drugo vprašanje, vendar je treba ob tem upoštevati realne materialne možnosti." Ob tem je poudaril, da epidemije še ni konec, da je pred nami še tretja tretjina, ki je lahko najzahtevnejša, zato je treba misliti še na prihodnje tri mesece. 

Glede socialnega dialoga je predsednik vlade poudaril, da je bil eden prvih ukrepov te vlade vzpostavitev Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). V mandatih drugih vlad so bila obdobja, ko ta sploh ni deloval, ker so ga zapustili posamični partnerji. V mandatu te vlade je imel ESS deset sej, na stotine ur takšnih in drugačnih usklajevanj in pogajanj. Vlada je zaradi epidemije ukrepe usklajevala v časovni stiski in s posameznimi deležniki. Prav zaradi socialnega dialoga je vlada spremenila poslovnik vlade in način odločanja. Kot primer je predsednik vlade navedel, da vlada najprej sprejme osnutek, npr. protikoronskega zakonskega paketa, potem ta osnutek usklajuje s socialnimi partnerji in šele po tem sprejme predlog zakona ter ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru. "To, da vedno vse zahteve ali predlogi socialni partnerjev niso upoštevani, to ne pomeni, da ni socialnega dialoga, ker velikokrat je teh predlogov ogromno in so protislovni med sabo." Poudaril je tudi, da vlada vedno upošteva najmanj 72-urni rok za socialni dialog, potem ko pripravi osnutek predlogov.

Glede minimalne plače je predsednik vlade poudaril, da socialni dialog v okviru ESS še poteka. "Vlada bo z veseljem sledila predlogu rešitve, če bo ta usklajena." Glede znižanja davka za nakup dragih avtomobilov je predsednik vlade poudaril, da vlada sledi cilju, da se davki plačujejo v slovenski proračun, in ne v proračune drugih evropskih držav.

V odgovoru na poslansko vprašanje Luke Mesca je predsednik vlade opozoril na realne podatke, s katerimi se je vlada spoprijela po nastopu mandata. "Slovenija je imela na dan 13. marca 2020, ko je naša vlada prisegla, na voljo 120 postelj za akutno bolnišnično obravnavo, danes jih ima 1.391. 13. marca, ko je prisegla vlada, smo imeli na razpolago 19 postelj za intenzivno zdravljenje, danes jih imamo 219." Poudaril je, da težave, s katerimi se spoprijemamo v Sloveniji, niso nastale čez noč. "Leta 2015 je imela Slovenija 451 postelj na 100.00 prebivalcev, konec leta 2019 pa 442. Se pravi, manj." Ob tem je poudaril, da je to realni svet, ki ga tisti, ki nimajo nobene odgovornosti, "enostavno zamegljujejo".

Predsednik vlade je v nadaljevanju predstavil aktivnosti vlade v prejšnjem tednu. Slovenija je pripomogla k temu, da se je za evropsko gospodarstvo sprostilo 1.800 milijard evrov, od tega deset milijard za Slovenijo. Slovenija je v prejšnjem tednu z ZDA podpisala strateški partnerski sporazum o sodelovanju na področju civilne uporabe jedrske energije, z Izraelom pa sporazum o inovacijah. Minister za zunanje zadeve in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sta v Vatikanu na prireditvi ob razsvetlitvi slovenske božične smreke promovirala Slovenijo kot prijazno turistično destinacijo. Poleg tega je ves teden potekalo usklajevanje ukrepov za omilitev posledic epidemije. "Torej, vlada se ukvarja z epidemijo, žal pa se opozicija ne ukvarja z ničimer drugim kot z rušenjem vlade v času epidemije."

Predsednik vlade je v odgovoru na poslansko vprašanje poudaril tudi, da Slovenija po nobenem merilu ni najslabša v spopadanju z epidemijo v Evropi. Podatki bi lahko bili boljši, če bi enotno delali za ustavitev virusa. Ne zaradi vlade ali opozicije, ampak ker virus ogroža zdravje in življenje vseh.

V odgovoru na poslansko vprašanje poslanke SAB Maše Kociper je predsednik vlade poudaril, da so profesionalni in neodvisni mediji v interesu vseh državljank in državljanov, v interesu vlade in stranke, ki jo vodi predsednik vlade. Poudaril je tudi, da se je v času njegove prve vlade v letih od 2004 do 2008 medijska svoboda v Sloveniji po mednarodnih merilih povečala za 50 odstotkov. Pri tem je opozoril, da gre za merila institucij, ki jih opozicija rada navaja. Glede pogodbe med STA in Uradom Vlade Republike Slovenije za komuniciranje (UKOM) pa je poudaril, da je bila pogodba, za katero UKOM želi, da je izpolnjena, podpisana pod prejšnjo vlado. Pogodbo, ki je bila podpisana lani, sta dolžni izvajati obe strani, tako STA kot vlada.

Predsednik vlade je v odgovoru na poslansko vprašanje Jožefa Horvata iz NSi odgovoril, da je pred nami zahteven čas spopadanja z zadnjo tretjino epidemije, po tem pa čas odpravljanja posledic. Brez sprejetega dogovora na Evropskem svetu in sprostitve finančnih sredstev ne bi mogli sprejeti niti sedmega protikoronskega zakonskega paketa, ki ga bo vlada sprejela ta teden na seji vlade in poslala v obravnavo Državnemu zboru, niti nacionalnega načrta za okrevanje. Sloveniji po dogovoru pripada deset milijard evrov. Na zasedanju Evropskega sveta v Bruslju so voditelji in voditeljice držav članic Evropske unije dosegli pomemben dogovor in v okviru tega zasedanja je bilo sprejeto tudi okvirno soglasje glede podnebnih ciljev. "Želimo, da Evropska unija do leta 2050 postane ogljično nevtralna in da zmanjša emisije že do leta 2030. Gre za okvirne cilje, saj evropske države pri doseganju teh ciljev niso v enakopravnem položaju."

Na dodatno vprašanje, kako bo Slovenija zagotovila, da se bo zaupanje domačih in tujih investitorjev še povečalo, je predsednik vlade odgovoril, da je vlada pred dvema tednoma potrdila časovnico izvajanja koalicijske pogodbe. V okviru te časovnice so določeni tudi roki za pripravo drugih aktov, za izboljšanje poslovnega okolja, za investicije in za debirokratizacijo. Napovedal je, da bodo rešitve na davčnem področju pripravljene do poletja in uveljavljene s 1. januarjem 2022. Obsežen sveženj predlogov za poenostavitev postopkov pripravlja tudi vladni strateški svet za debirokratizacijo.