Področje človekovih pravic je v letošnjem letu, tako doma kot po  svetu, močno zaznamovala pandemija Covida-19. Kriza je spodbudila poglabljanje revščine, naraščanje neenakosti, strukturno in zakoreninjeno diskriminacijo. In zdi se, da so človekove pravice, demokracija in vladavina prava na prelomni preizkušnji. Sogovornika sta se strinjala, da si bomo po tej krizi lahko opomogli in zgradili svet kot si ga želimo le, če bomo strpni, tolerantni, sočutni in človečni.

Ministrica, ki pri svojem delu  varovanju človekovih pravic namenja še posebno skrb, je ob današnjem dnevu poudarila, da je pomembno, »da je spoštovanje človekovih pravic v središču pozornosti, ko ob strogih ukrepih za zajezitev širjenja virusa in reševanja življenj, iščemo rešitve za okrevanje družbe po koronakrizi. V tem času moramo posebno pozornost nameniti ranljivim skupinam, katerim ukrepi za zajezitev virusa povzročajo še dodatno stisko:

• starejšim, katerim zaradi ukrepov zapiranja, ki so jih še bolj izolirali od njihovih družin in preostale skupnosti, peša duševno zdravje;
• ženskam in otrokom, ki so zaradi ukrepov izpostavljeni večjemu tveganju nasilja, zlasti nasilja v družini in spolnega nasilja;
• otrokom, ki živijo v revščini, in ne morejo dostopati do spletnega šolanja;
• migrantom , ki so se znašli v še bolj negotovem položaju, države pa so postale še bolj zadržane pri njihovem reševanju.«

Na Ministrstvu za pravosodje si, v okviru svojih pristojnosti, prizadevamo za čim širšo uveljavitev vrednot Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v slovenskem pravnem redu, kar se nenazadnje kaže v številnih aktivnostih na področju izvrševanja sodb tega sodišča.

Ministrstvo tudi vsako leto koordinira pripravo odzivnega poročila Vlade Republike Slovenije na letna poročila Varuha človekovih pravic. V okviru te svoje naloge si stalno prizadevamo krepiti zavedanje o pomenu medsebojnega sodelovanja. Ministrica je Varuhu poročala o napredku na področju reševanja priporočil, ki se nanašajo na Ministrstvo za pravosodje. Od 19-ih, smo 3 realizirali, 4 delno realizirali, 3 še niso realizirana, 9 pa jih predstavlja stalno nalogo.

Med priporočili lahko najdemo številne izzive, ki jih bo naše ministrstvo moralo nasloviti v prihodnosti. Gre za izzive, s katerimi se že več let srečujemo in njihova rešitev ni enostavna, kot je na primer problematika pomanjkanja sodnih izvedencev v družinskih zadevah, ali pa  kadrovski primanjkljaj pravosodnih policistov.

Z realizacijo nekaterih  smo v zaključni fazi; tako smo pripravili in že poslali v obravnavo v Državni zbor spremembo Zakona o kazenskem postopku, ki ureja povračilo stroškov, ki nastanejo osebi zaradi policijskega vabila, tudi če pozneje zoper njo ni začet kazenski postopek. Državni zbor je že potrdil predlog Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj, ki pomeni implementacijo Direktive Evropske Unije, s katero Republika Slovenija že nekaj let zamuja.

Skrb za uresničevanje človekovih pravic in za izboljšanje stanja na tem področju ni nikoli dokončan proces. »Spoštljiv, odprt in konstruktiven dialog med vlado in civilno družbo je v času krize še toliko bolj pomemben. O človekovih pravicah se moramo pogovarjati in jih skrbno varovati; najprej v svojem domu, nato v družbi in državi. Zagovarjanje človekovih pravic ne sme biti le plemenito dejanje, temveč glavni pokazatelj, kako prožne in napredne  družbe rešujejo probleme. Ob tem se je pa pomembno zavedati, da nobena kriza ne sme opravičiti njihove podreditve ali pomanjkanja dialoga,« je ob Mednarodnem dnevu človekovih pravic še povedala ministrica Kozlovičeva.