Skoči do osrednje vsebine

Intervju predsednika vlade Janeza Janše za madžarski tednik Mandiner

V nadaljevanju objavljamo intervju predsednika vlade Janeza Janše za madžarski tednik Mandiner. V intervjuju je bilo govora o slovenski notranji politiki, epidemiji covida-19, predsedovanju Slovenije Svetu EU, kulturnem marksizmu in Madžarski.

1. Ni bilo preprosto sestaviti novo vlado. Kaj je po vašem mnenju največji izziv pri ohranjanju koalicije, sestavljene iz štirih strank?

V proporcionalnem volilnem sistemu z nizkim pragom za vstop v parlament, kakršnega imamo v Sloveniji, je vedno težko sestaviti vlado. Žal v takšnem volilnem sistemu o vladi pogosto odločajo politične stranke, ki so na volitvah dobile najmanj glasov.

Koalicija večih strank vedno zahteva od vseh članic veliko mero zaupanja in medsebojnega spoštovanja. Glavne zaveze našega sodelovanja smo seveda zapisali v koalicijsko pogodbo. So pa dnevni izzivi in ravnanje opozicijskih strank, ki si na vsak način trudijo zabiti klin v odnose med koalicijskimi partnerji. Ob tem jim v Sloveniji žal orkestrirano pomaga večina medijev. Zaenkrat smo uspešno previharili številne viharje. Koalicija je zdržala, je pa preizkušenj veliko. Sicer pa se SDS, ki jo vodim in ki je daleč največja stranka v Sloveniji, nikakor ne boji predčasnih volitev. Nasprotno. Nanje smo vedno pripravljeni.

2. Med sosednjimi državami je Slovenija znana po blaginji in stabilnosti. Toda politična stabilnost se je spremenila v večstrankarsko politično okolje, ki se hitro spreminja. Zakaj?

Levica v Sloveniji očita Madžarski pristranskost medijev v korist vladajoče stranke FIDESZ, čeprav ima po mojem vedenju opozicija na Madžarskem nekajkrat večjo domačo in tujo medijsko podporo, kot jo ima na primer v Sloveniji naša vladna koalicija. Preko 90 odstotokov slovenskih medijev, vključujoč nacionalno televizijo, ki jo plačujejo vsi davkoplačevalci, poroča skrajno pristransko in v korist levih političnih sil. Politično stabilnost v Sloveniji v tem trenutku imamo. Za nekoga, ki spremlja dogajanje v Sloveniji od zunaj, pa se na podlagi poročanja medijev in opozicije, ki vztrajno ponavljajo, da te politične stabilnosti ni, res lahko izpelje drugačen zaključek.

3. Katere so najbolj pereče teme, ki prevladujejo v slovenski notranji politiki?

Glavna tema ta trenutek je  spopad z drugim valom koronavirusa. Vsi naši napori so usmerjeni v to, da zaustavimo virus. Če pa bi vprašali slovensko opozicijo, so vsi ukrepi, ki smo jih sprejeli, kršenje človekovih pravic, ogrožena je vladavine prava in svoboda medijev. Težko je razumeti, da nekdo kriči, da so mu kršene človekove pravice, ker mora zaradi lastne varnosti in varnosti sodržavljanov nositi zaščitno masko.

4. Kateri so glavni cilji vaše vlade v naslednjih nekaj letih?

Poleg ukrepov za okrevanje gospodarstva po epidemiji še sprejem dolgoročnih ukrepov za izboljšanje demografskega stanja, debirokratizacija in decentralizacija. V programu je tudi izboljšanje stanja v pravosodju, saj se Slovenija po obsodilnih sodbah Evropskeg sodišča za človekove pravice uvršča v sam vrh kršiteljic v Evropi.

5. Covid-19 je glavna tema evropskih javnih razprav ter epidemioloških in gospodarskih odločitev. Kako ocenjujete krizno upravljanje Zahodne Evrope ter krizno upravljanje Vzhodne in Srednje Evrope?

Covid-19 je problem vseh evropskih držav, ki se soočajo s podobnimi izzivi boja proti virusu. Resda skupnega kriznega upravljanja v boju s pandemijo v samem začetku praktično ni bilo. EU ni razpolagala s sredstvi, da bi nam lahko pomagala, res pa je tudi, da na področju javnega zdravja tudi nima pomembnih pristojnosti. Pomoč v času pomladnega vala je tako prišla iz Češke, Madžarske in Poljske, za kar smo Slovenci vsem tem državam zelo hvaležni.

Vzhodni del EU je bil tudi neprimerno uspešnejši pri obvladovanju prvega vala. Kako bomo uspešni v drugem, hladnem valu, pa bo še pokazal čas. Sicer pa so bili ukrepi za zajezitev širjenja epidemije po celi EU precej podobni, le obravnavali se niso v evropskem tisku z enakimi vatli. Na ekonomske posledice epidemije je bila reakcija Evropske komisije pravočasna in dovolj močna. Žal pa je zgodovinski dogovor o 1,8-milijardnem paketu MFF in RRF iz julija trenutno talec zelo ohlapnega političnega mehanizma, napačno poimenovanega vladavina prava.

6. Migrantska kriza leta 2015 je države v naši regiji, vključno s Slovenijo, postavila pred velikanski izziv. Naš novi skupni sovražnik je zdaj covid-19. Kaj je nevarnejše?

Trenutno je nevarnejši covid, dolgoročno pa vsekakor množične ilegalne migracije, če jih EU ne bo sposobna zaustaviti.

7. Radi govorite o notranji krizi v EU, zlasti o težnji po njeni čezmerni centralizaciji. Kdo ima lahko koristi od prisilne centralizacije? Ali so tudi v Sloveniji ljudje, ki menijo, da so te težnje koristne, in jih podpirajo? Kaj bi taka centralizacija pomenila za vzhodnoevropske in srednjeevropske države?

Pogodba o EU oziroma Lizbonska pogodba ureja temeljna razmerja med državami članicami. Težnje po vzpostavitvi mehanizmov, ki presegajo dogovorjeno iz pogodbe, ter predlogi po krepitvi večinskega odločanja pri strateških vprašanjih so v nasprotju s temeljnim interesom obstoja EU. Seveda imamo tudi v Sloveniji politike, ki verjamejo, da jim takšna pot prinaša nekaj, kar so z osamosvojitvijo Slovenije izgubili oziroma da jim bo nadomestila nekdanjo Jugoslavijo.

8. Slovenija bo kmalu predsedovala Svetu. Katere bodo vaše prednostne naloge?

Krepitev strateške avtonomije in odpornosti EU pred nevarnostmi pandemije ter kibernetskih napadov je ena od teh nalog. Spomladi smo z vso težo občutili odvisnost od azijskih dobaviteljev osebne zaščitne in kritične medicinske opreme. Predstavljajte si, da bi se v takšni situaciji znašli še pod neposrednim kibernetskim napadom, ki bi povzročil množičen izpad dobav električne energije. Nobena unija nam ne pomaga, če nima kapacitet za ukrepanje in pomoč v takšnih situacijah. Naslednja prioriteta bo stabilizacija regije Zahodnega Balkana, seveda pod pogojem, da bodo razmere dopuščale produktivne korake.

9. Omenili ste, da se v Evropi širi kulturni marksizem. Kaj za vas pomeni kulturni marksizem in kakšne učinke pričakujete, da bo imel za Evropo?

V komunističnem manifestu iz 19. stoletja piše, da je za ustvarjanje novega sveta oziroma komunizma treba razgraditi narod, družino, zasebno lastnino, zasebno šolstvo in religijo. Paradoksalno tega cilja kljub ogromnim žrtvam in trpljenju komunizem ni dosegel z nasiljem in diktaturo. Zato se isti cilji zasledujejo na drugačen način. Preko množičnih medijev, univerz, kulturne industrije, multinacionalnih institucij, množičnih migracij, vsiljene multikulturnosti, delovanja nekaterih političnih strank. Dogaja se nekaj, kar je precej spretno skrito, a vsak, ki pozna zgodovino in politične koncepte, lahko vidi smer, v katero se vse skupaj razvija.

Zato se je treba temu upreti. In to počnemo. Tako, da varujemo in podpiramo družino, cenimo svoj narod in druge narode, ščitimo pravico do zasebne lastnine in zasebne pobude, varujemo svobodo veroizpovedi. Da vemo, kaj smo, in to tudi želimo biti.

10. Znano je, da ste politični zaveznik madžarske vlade in njenega premierja. Kakšni sta po vašem mnenju filozofija in politika madžarske vlade?

Takšna, kot je večinska volja madžarskega naroda in madžarskih volivcev. Kot to mora biti oziroma bi moralo biti v demokraciji. Stranka, ki na svobodnih volitvah dobi absolutno ali celo dvotretjinsko večino, očitno vodi pravo politiko za svojo državo. Sicer pa je madžarska vlada pod vodstvom Viktorja Orbana po vseh objektivnih kazalcih in mednarodnih primerjavah uspešna tako ekonomsko kot v spopadu z aktualnimi strateškimi izzivi, kot so na primer množične ilegalne migracije. Poglejte, kakšni so bili kazalci in primerjave pred desetletjem, in jih primerjajte z enakim časovnim izhodiščem drugih članic EU. Za Madžarsko je desetletje izjemnega razvoja. Podobnega, kakršnega smo na primer v Sloveniji imeli v letih od 2000 do 2008, ki jih imenujemo zlata doba.

11. Po čem bi se zgledovali po njej in kaj iz politike slovenske vlade bi predlagali madžarskim odločevalcem?

Madžarska je naredila veliko uspešnih reformnih korakov, ki naslavljajo strateške izzive. Eden od teh je na primer družinska politika. Ne samo Slovenija, praktično vsa Evropa ji bo tu slej ko prej morala slediti, sicer je obsojena na umiranje ali enostavno zamenjavo ljudstev preko migracij in epilog, kakršnega je doživelo zahodnorimsko cesarstvo. Nasvetov za madžarske odločevalce pa nimam. Za razliko od mnogih na zahodu si ne domišljam, da potrebe in interese madžarskih volivcev poznam bolje od njih samih. To ne bi bilo samo arogantno, ampak predvsem napačno razmišljanje.

 

 

Intervju predsednika vlade Janeza Janše za madžarski tednik Mandiner

Intervju predsednika vlade Janeza Janše za madžarski tednik Mandiner | Avtor Kabinet predsednika vlade