''Od nastopa svojega mandata marca letos se na potrebe odzivamo prioritetno, v obliki številih protikorona ukrepov, dodatnih proračunskih sredstev, kot skozi intenzivno in okrepljeno sodelovanja s Skupnostjo socialnih zavodov in ostalimi deležniki. Celostna skrb za starejše je in ostaja moja osrednja prioriteta pri vodenju ministrstva. Vse do danes so bili izdelani številni protokoli, zagotovljena so sredstva za zaposlovanje dodatnih kadrov, za zaščitno opremo, za vzpostavljanje zunanjih rdečih con. Zagotovljena so tudi zakonske in finančne možnosti za nagrajevanje zaposlenih. Razmere in potrebe v domovih na ministrstvu spremljamo aktivno ves čas, se nanje odzivano prioritetno in se bomo tudi v bodoče. Posebej pomembno pa bo, da povrnemo zaupanje družbe v sistem oskrbe starejše, ki kljub vsem oviram deluje v dobro naših starostnikov in starostnic'', ob dnevu človekovih pravic izpostavlja minister Janez Cigler Kralja in dodaja da ''delo na ministrstvu vzporedno ob pripravi in izvajanju ukrepov za blaženje posledic Covid-19 ostaja usmerjeno k doseganju kvalitetnejše in celovitejše oskrbe starejših''.

Kadrovske okrepitve in nagrajevanje zaposlenih v socialno varstvenih zavodih

Minister Cigler Kralj vseskozi opozarja, da eno večjih problematik, s katerimi se soočajo socialno varstveni zavodi že vrsto let, ''predstavlja pomanjkanje kadra, kar posledično povzroča številne druge problematike, med drugim preobremenjenost kadrov. Na ministrstvu zato kadrovsko stisko, ki se vleče že vrsto let, rešujemo z dodatnimi proračunskimi sredstvi. V PKP4 smo za nove zaposlitev v domovih namenili približno 26 milijonov'', je v javnosti minister Cigler Kralj večkrat spomnil.

Posledično se je zaradi tega ukrepa od avgusta do oktobra v socialno varstvenih zavodih dodatno zaposlilo 367 kadrov, povprečno 134 udeležencev je na mesečni ravni v delo v domovih udeleženih v programu javnih del, opravljenih je bilo 5.096 delovnih ur iz naslova začasnega in občasnega dela ter 72.476 delovnih ur s strani študentov in dijakov zdravstva.

Pomemben ukrep predstavlja tudi dodatek zaposlenim za delo v sivi in rdeči coni v višini 30 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega. Na ta način se zaposlene nagrajuje za njihovo požrtvovalno delo, neodvisno od določb kolektivne pogodbe, ki v času epidemije zagotavlja osebam dodatek v višini do 65%.

Dodatna proračunska sredstva je ministrstvo zagotovilo tudi z začasno razporeditvijo zaposlenih tam, kjer je povečan obseg dela zaradi COVID-19. Vsi začasno razporejeni so upravičeni do dodatka v višin 20 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega.

Odziven trg dela je poleg celostne skrbi za starejše tudi pomembna prioriteta ministra Janeza Cigler Kralja, obe pa sta med seboj tesno povezani. To potrjuje tudi objavljen javni program za javna dela za leto 2021, ki pomembno zasleduje cilj celostne skrbi za starejše. Javna dela so poseben program aktivne politike zaposlovanja, ki pomembno prispevajo k zagotavljanju odzivnega trga dela, eno ključnih prioritet ministra Janeza Cigler Kralja.

S programom javnih del premagujemo kadrovsko stisko v prenekaterih institucijah ob enem pa rešujemo problematiko dolgotrajno brezposelnih.

9. 12. 2020 je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje objavil javno povabilo za Program javnih del za 2021 za 950 dodatnih kadrov v socialno varstvenih zavodih in bolnicah, ki bo odprt od 16. 12. 2020. Razpoložljiva višina sredstev znaša 4.000.000 evrov, program javnih del pa je ministrstvo oblikovalo v sodelovanju s Skupnostjo zavodov. Tokratni program po več kot desetletju predstavlja nov pristop k izvajanju javnih del. Ukrep je namreč oblikovan na način, da kar najbolj izraža trenutne potrebe v praksi, oblikovan pa je tudi ob upoštevanju potreb, ki so jih sporočili predstavniki ciljnih zavodov. S tem se zagotavlja večja samostojnosti javnih delavcev ter razbremenitev redno zaposlenih.

V času epidemije se je še dodatno povečala potreba po kadrih na področju socialne oskrbe, pri čemer si na ministrstvu že od začetka oktobra aktivno prizadevamo, da bi s prednostnimi napotitvami brezposelnih oseb na primerna delovna mesta v domovih za starejše čim bolj zapolnili vrzel, ki nastaja na tem kadrovskem področju že leta. Zaradi izredno velikih potreb po zaposlitvi na navedenih področjih se tudi spreminjajo pogoji za zavrnitev zaposlitve, ki ustreza vrsti ter za največ eno raven nižji izobrazbi.

Krepimo in spodbujamo medsebojno sodelovanje in povezovanje

Na ministrstvu vseskozi poudarjamo pomen sodelovanja in medsebojnega povezovanja na vseh ravneh, zato smo že v prvem valu uvedli redne tedenske videokonference z direktorji in direktoricami socialno varstvenih zavodovih, na katerih obravnavamo aktualne teme, odprta vprašanja in predstavljene dobre prakse. Domovi imajo vsa potrebna navodila in protokole, ki so plod sodelovanja in usklajevanja z Ministrstvom za zdravje in Skupnostjo socialnih zavodov.

Strokovno pomoč pri načrtovanju in izvajanju ukrepov za zajezitev virusa SARS-CoV-2 v socialno varstvenih zavodih nudijo regijski timi. Regijski timi delovne skupine koordinatorjev za preprečevanje in obvladovanje okužb z virusom SARS-CoV-2 in drugimi nalezljivimi respiratornimi boleznimi v socialno varstvenih zavodih nudijo strokovno podporo socialno varstvenim zavodom za učinkovito soočanje s tveganji, ki jih prinaša prisotnost virusa SARS-CoV-2 v Slovenji. Delovna skupina z regijskimi timi je bila ustanovljena v avgustu in vse od takrat nudi socialno varstvenim zavodom strokovno pomoč pri reševanju izzivov povezanih s prisotnostjo virusa SARS-CoV-2.

S ciljem dodatno pospešiti pridobivane dodatnih kadrov, še posebej zdravstvenega, smo na ministrstvu okrepili povezovanje Zavoda za zaposlovanje RS (ZSRZ) z domovi za starejše. Po analizi izobrazbe in usposobljenosti brezposelnih, so svetovalke in svetovalci na ZSRZ vse, ki ustrezajo kriterijem, posebej spodbujali za delo v domovih.

ZRSZ je na razgovore k delodajalcem napotil 805 brezposelnih, od tega je bilo 208 razgovorov že opravljenih. V letošnjem letu se je tako v domovih za starejše zaposlilo 744 brezposelnih, zadnji mesec pa 50. V javna dela v domovih za starejše smo letos vključili 250 brezposelnih, v druge programe aktivne politike zaposlovanja pa še 120 brezposelnih. Pri napotitvi brezposelnih oseb gre predvsem za osebe, ki niso neposredno zaposljive, za njihovo pripravo na zaposlitev pa je potreben precejšen strokovni in časovni vložek svetovalcev.

Vzpostavljeno je tudi dobro sodelovanje s Civilno zaščito, preko njih z nevladnimi organizacijami, ki zagotavljajo pomoč tudi s prostovoljci. Za to obliko pomoči se odločajo direktorji sami. Priporočilo ministrstva je, da prostovoljci delajo z zdravimi uporabniki ter da jih je izvajalec dolžan ustrezno usposobiti za predvideno delo in jim zagotoviti vso potrebno zaščitno opremo.

Ukrepi ministrstva glede prostorskih kapacitet

Večja verjetnost hitrejšega širjenja okužb je v socialno varstvenih zavodih, ki so starejši in prostorsko neprimerni za organizacijo dela v pogojih okužb, kar je posledica večletnega ne vlaganja v infrastrukturo. Slednje rešujemo z zagotovitvijo dodatnih mest preko javnega razpisa za koncesije ter razpisov, ki bodo financirani iz EU sredstev in bodo omogočili tudi prilagoditve obstoječih domov potrebam dela v pogojih okužb.

Prostorske stiske rešujemo z zagotovitvijo dodatnih mest preko javnega razpisa za koncesije za podelitev 1100 mest ter razpisov, ki bodo financirani iz EU sredstev in bodo omogočili tudi prilagoditve obstoječih domov potrebam dela v pogojih okužb. Dodatna mesta bomo zagotovili tudi s proračunskimi sredstvi. V proračunu smo zagotovili dodatnih 30 milijonov za ta namen.

Vsak dom za starejše ima organizirane cone

Obvezna je cona za stanovalce s sumom na COVID-19 - siva cona, ki je organizirana na način individualne izolacije z ločitvijo čistih in nečistih poti. Za vzpostavitev rdeče cone, ki je namenjena stanovalcem z ugotovljeno okužbo, pa ima vsak izvajalec pripravljen krizni načrt za njeno postavitev. Organizacijo prostora glede na epidemiološki status uporabnikov s pisnim mnenjem potrdi Delovna skupina koordinatorjev za preprečevanje in obvladovanje okužb z virusom SARS-CoV-2.

V času drugega vala okužb nadomestne prostore, v primeru, da rdeče cone ni več možno zaradi širitve okužbe več zagotavljati v socialno varstvenem zavodu, le-te zagotavljamo zunaj zavoda.

Blažitev posledic revščine v družinah ter pri ranljivih skupinah

Država neposredno zmanjšuje tveganje revščine v ranljivih skupinah (otroci, enostarševske družine, starejše samske ženske). Revščino namreč pomembno in znatno znižujejo socialni transferji, za katere je ministrstvo v letu 2019 namenilo 1,249 milijarde evrov. Podatki za leto 2019 kažejo, da so največji transferi, merjeni z zneskom, starševska nadomestila, otroški dodatek, denarna socialna pomoč, denarna nadomestila za brezposelnost in državna štipendija. Glede na število posameznikov, ki so upravičeni do posamezne pravice, so največji transferji otroški dodatek, dodatek za veliko družino, denarna socialna pomoč in državna štipendija.

Na ministrstvu prepoznavamo in podpiramo socialnovarstvene programe, ki so namenjeni preprečevanju in reševanju socialnih stisk posameznih ranljivih skupin prebivalstva in so dopolnitev socialnovarstvenim storitvam in ukrepom. Zelo pomembna je tudi vključitev lokalne skupnosti, nevladnih organizacij, invalidskih in humanitarnih organizacij, prostovoljskih organizacij in vseh, ki vseh, ki sestavljajo socialna omrežja, tudi družina, sosedje. Torej vsi, ki predstavljajo neformalno mrežo pomoči.