Namen nadzora MNZ nad policijo

Zakon o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol) v 5. členu jasno določa namen nadzorne dejavnosti MNZ nad policijo, in sicer se z nadzorom ugotavljajo zakonitost, strokovnost ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri izvajanju policijskih pooblastil, opravljanju nalog policije ter izvajanje usmeritev ministra.

Edina obligatorna omejitev nadzora je določena v tretjem odstavku 11. člena ZODPol, v skladu s katerim nadzorniki ministrstva ne smejo vpogledati v dokumentacijo, iz katere je razvidna identiteta tajnih delavcev in posameznikov, ki policiji prostovoljno in prikrito posredujejo operativne informacije o kaznivih dejanjih, njihovih storilcih in drugih aktivnostih, ki so usmerjene k izvršitvi kaznivih dejanj, katerih storilci se preganjajo po uradni dolžnosti. Policija v tem primeru lahko začasno odreče prikaz dokumentacije, pregled prostorov in posredovanje določenih podatkov ali informacij, če obstaja utemeljena nevarnost, da bi izvedba pooblastil nadzornikov (iz 8. člena ZODPol) pri nadzoru nad izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov onemogočila ali bistveno otežila izvedbo teh ukrepov ali ogrozila življenje in zdravje njihovih izvajalcev. Pri tem je treba razločevati omejitev iz osmega odstavka 4. člena ZODPol, ki določa, da posamične usmeritve ministra ne veljajo za policijske postopke, katerih usmerjanje je na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek, prevzel pristojni državni tožilec, od nadzora nad policijo, v zvezi s čemer veljajo izključno omejitve, ki smo jih predhodno navedli. Nadzor in usmerjanje sta namreč dvoje različnih pristojnosti, ki jih ima notranje ministrstvo nad policijo.

Direktorat za policijo in druge varnostne naloge nadzira tudi odprte zadeve

Direktorat za policijo in druge varnostne naloge MNZ (DPDVN) je vedno in bo tudi v prihodnje nadziral vse postopke policije, tudi odprte zadeve. Ne more in ne sme pa posegati v odločitve in usmeritve državnih tožilcev, ki kot dominus litis usmerjajo policijo v konkretnih predkazenskih postopkih. Nadzoru so podvržene vse policijske naloge in policijska pooblastila, še zlasti tista, s katerimi policisti najgloblje posegajo v človekove pravice (npr. odvzemi prostosti), ne glede na to, ali gre za odprto ali že zaključeno zadevo.

Policija ima namreč številna pooblastila, s katerimi posega v človekove pravice, zato je tako interni kot sistemski (ministrski) in zunanji nadzor nad organom, kot je Policija, izredno pomemben segment zagotavljanja demokratične in pravne države.

Ključno je, da sistemski nadzor nad policijo poteka v skladu z veljavnimi predpisi in da ga izvajajo kompetentni strokovnjaki z visoko stopnjo integritete, kar za nadzornike DPDVN, tudi upoštevaje vse dosedanje opravljene nadzore, nedvomno velja. Podobno velja tudi za pritožbene postopke.

Podobni nadzori tudi že v preteklosti

Podobna nadzora nad Nacionalnim preiskovalnim uradom (NPU) sta potekala tudi v letih 2012 in 2018. Pomembno je, da nadzori potekajo konstantno in se v njih preverja spoštovanje človekovih pravic pri izvajanju policijskih nalog. Tudi v omenjenih nadzorih so bile med drugim nadzirane konkretne preiskave kaznivih dejanj. Omeniti je treba predvsem to, da so bile v obeh takratnih nadzorih ugotovljene velike anomalije oziroma nepravilnosti, zaradi katerih sta takratna ministra policiji izdala usmeritve in obvezna navodila za odpravo v nadzoru ugotovljenih pomanjkljivosti.

Nadzorniki svoje delo opravljajo zakonito

Dosedanje ugotovitve in poročila dokazujejo, da nadzorniki DPDVN svoje delo opravljajo zakonito in temeljito, razpravljajo pa le na podlagi strokovnih argumentov. V dosedanjih nadzorih je komunikacija med nadzorniki in nadziranimi vedno potekala v smeri strokovnih razprav, ugotovljene pomanjkljivosti so se odpravljale in se jih ni poskušalo vnaprej izničiti z zavajanjem oziroma še preden so bile sploh znane ugotovitve. Prav tako so in bodo tudi v prihodnje širili dobre prakse, ugotovljene pri nadzorih, ker ni namen nadzornikov ugotavljati samo slabosti, pogosto ugotavljajo tudi odlično delo – a ugotavljati morajo dejansko stanje. Ne glede na pritiske in očitke morajo na koncu nadzorniki zagovarjati in utemeljiti svoje ugotovitve.

Trenutni nadzor na NPU

Tudi v nadzoru, ki trenutno poteka na NPU, nadzorniki preverjajo samo izvajanje policijskih pooblastil in nalog, nikakor pa ne izvajanje usmeritev tožilstva. Do zdaj so od policije prejeli vso zahtevano dokumentacijo in pojasnila. Preko Urada za informatiko in telekomunikacije Policije poteka le dogovarjanje o tehničnem prenosu podatkov iz evidence kaznivih dejanj, v katere so nadzorniki že fizično vpogledali, med njimi pa ni tožilskih usmeritev v odprtih zadevah.

Nadzorniki nimajo nikakršne komunikacije s tožilstvom, saj zato ni potrebe. Tako so tudi navedbe o preprečitvi seznanjanja nadzornikov s spisi konkretnih kaznivih dejanj Specializiranega državnega tožilstva popolnoma neresnične.