Skoči do osrednje vsebine

Konvencija o varovanju podvodne kulturne dediščine

UNESCO Konvencija o varovanju podvodne kulturne dediščine bo 2. novembra 2021 praznovala 20. obletnico. Konvencija zagotavlja varovanje in spoštovanje podvodne kulturne dediščine kot sestavnega dela kulturne dediščine človeštva.

Potapljač v morju dokumentira kamnite bloke

Dokumentiranje kamnitih blokov na lokaciji registriranega arheološkega najdišča Tržaški zaliv - Barka Punta Piran | Avtor D. Badovinac, ZVKDS

1 / 2

Pojem podvodne kulturne dediščine zajema vse sledi človeškega obstoja, ki imajo kulturne, zgodovinske ali arheološke značilnosti ter so bile občasno ali nepretrgoma delno ali v celoti pod vodo vsaj sto let. Konvencija ureja varstvo podvodne dediščine tako v vodah znotraj jurisdikcije države kot v mednarodnih vodah. Uporablja in razlaga se v sobesedilu in na način, ki je v skladu z mednarodnim pravom, vključno s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu. Kot prvo možnost varstva podvodne dediščine konvencija izpostavlja njeno ohranitev in situ, na mestu samem, in sicer še pred kakršnimi koli posegi vanjo. Vodilno načelo konvencije je tudi, da se podvodna kulturna dediščina ne sme komercialno izkoriščati, kamor sodijo trgovanje, špekuliranje ali njena nepovratna razpršitev. Dejavnosti, usmerjene na podvodno kulturno dediščino, se morajo izogibati nepotrebnih posegov v človeške posmrtne ostanke ali v prostore čaščenja.

Republika Slovenija je Konvencijo 2001 ratificirala leta 2007, njena osnovna načela in cilji so uspešno vpeljani v nacionalni pravni red in prakso. Tako rekoč v celoti se izvršujejo z Zakonom o varstvu kulturne dediščine (2008). Ta povzema tudi določila Evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine (ratificirana 1999), ki je uvedla pojem preventivne arheologije z omilitvenim ukrepom predhodnih arheoloških raziskav (PAR). PAR so raziskave dediščine ali arheoloških ostalin, ki jih je treba opraviti, zato da se pridobijo informacije, potrebne za vrednotenje dediščine ali arheoloških ostalin pred posegi v prostor ali pred graditvijo, ter natančneje določijo ukrepi varstva. Prav tako se lahko z natančnimi informacijami v določenih primerih dediščina ali arheološka ostalina pred posegi v prostor ali pred graditvijo deloma ali v celoti nadzorovano odstrani.

Trenutno je v Republiki Sloveniji registriranih skupno 69 podvodnih najdišč, četrtina od teh jih je kombiniranih s kopnim, z manjšim deležem registriranih arheoloških ostalin na dnu celinskih voda, skupno 16 najdišč. Po številčnih najdbah izstopa struga reke Ljubljanice, ki je bila leta 2003 razglašena za spomenik državnega pomena vse od izvirov pri Vrhniki do njenega betonskega korita v Ljubljani. Na območju slovenskega morja je registriranih 52 arheoloških najdišč, večinoma brodolomov iz 19. in 20. stoletja, med imenitnejšimi tudi ostanki čezoceanske potniške ladje Rex. Omeniti velja še ostaline hidroplana in arheološko najzanimivejše ostaline plovila iz prvega stoletja našega štetja. Pri izpolnjevanju obveznosti varstva podvodne kulturne dediščine v morskem okolju, vse s ciljem trajnostnega razvoja na morju, so bili ugotovljeni številni dejavniki z negativnim vplivom na okolje in s tem tudi na kulturno dediščino, in sicer: naravna danost, pomorski promet s pristaniško dejavnostjo, ribištvo, turizem in urbanizacija.

Republika Slovenija uživa velik ugled kot ena glavnih regionalnih promotork konvencije ter akterk v mednarodnih prizadevanjih za zaščito podvodne kulturne dediščine. Na 7. zasedanju držav pogodbenic leta 2019 v Parizu so države pogodbenice med drugim slovenskemu projektu prezentacije, popularizacije in konservacije arheoloških najdb iz reke Ljubljanice The Ljubljanica River Phenomenon za štiri leta podelile naziv Best Practice related to Underwater Cultural Heritage, v Znanstveno in tehnično svetovalno telo Konvencije 2001 pa izglasovale slovenskega kandidata, dr. Andreja Gasparija.

Ob 75. letnici Organizacije združenih narodov in njene specializirane agencije za izobraževanje, znanost in kulturo UNESCO, izpostavljamo konvencije in programe, za katere v imenu Republike Slovenije skrbimo na Direktoratu za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo.