Višja sila zaradi ustavitve javnega prevoza
ZIUOPDVE nadgrajuje ureditev v Zakonu o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covid-19 (ZZUOOP), na način, da je do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (to je do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove), upravičen delavec, ki na delo ne more priti zaradi ustavitve javnega prevoza (višja sila zaradi ustavitve javnega prevoza).
Delavec mora v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, obvestiti delodajalca najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka razloga.
Ob tem naj izpostavimo, da je pravni standard višje sile v obligacijskih razmerjih opredeljen z naslednjimi elementi: prisotnost zunanjega vzroka, nepričakovanost dogodka ter neizogibnost in neodvrnljivost dogodka. Pri presoji podanosti višje sile pa je potrebno v vsaki posamični konkretni situaciji presojati prisotnost vseh elementov višje sile, ki so opredeljeni v obligacijskih razmerjih.
Glede pravic in obveznosti delavca v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza, je ZIUOPDVE uporabil pravilo retroaktivnosti, tako da te veljajo od 1. septembra 2020 dalje. Prav tako velja to pravilo za uveljavljanje povračila nadomestila plače. Ob tem naj pojasnimo, da upoštevaje 24. člen ZIUOPDVE (ki se nanaša na 61. člen ZZUOOP), delodajalec uveljavi pravico do povračila nadomestila plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu RS za zaposlovanje v osmih dneh od uveljavitve ZIUOPDVE, ko delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za čas pred uveljavitvijo tega zakona oziroma v osmih dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza.
Pravico do povračila nadomestila plač delavcev zaradi višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:
- neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
- delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in je imel na dan 13. marca 2020 več kot deset zaposlenih,
- tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.