V prvem delu zasedanja so razpravljali o pravosodnih vidikih boja proti terorizmu. Ti so še posebej relevantni po nedavnih napadih v Franciji, Nemčiji in Avstriji. Ministri so obravnavali učinkovitejši boj proti sovražnemu govoru na spletu, izboljšanje digitalnega sodelovanja, poročilo o podpori žrtvam terorizma, poročilo o kumulativnem pregonu tujih terorističnih borcev in zaključke Sveta o evropskem nalogu za prijetje. Bili so enotni, da je na teh področjih potrebno odločneje ukrepati.

Državni sekretar Ratej se je pridružil ministrom pri obsodbi terorističnih dejanj, izrekel sožalje žrtvam, njihovim svojcem in državam članicam, ki so bile tarče terorističnih napadov. V zvezi s tem je pojav sovražnega govora ocenil kot grožnjo, ki se ji je potrebno odločno zoperstaviti. Predstavil je primer dobre prakse v boju zoper sovražni govor na spletu, kjer imamo v Sloveniji zelo dobre izkušnje s prijavno točko Spletno oko, ki uporabnikom omogoča anonimno prijavo sovražnega govora, pri tem pa tesno sodeluje s policijo, ponudniki storitev ter spletnimi portali. Pozdravil je iniciativo Komisije za krepitev kazensko pravnega okvirja z razširitvijo liste evropskih kaznivih dejanj na vse oblike kaznivih dejanj iz sovraštva in sovražnega govora ter podal zagotovilo, da bomo v času slovenskega predsedovanja nadaljevali z razpravo o pomembnosti boja zoper sovražni govor.

V drugem delu so razpravljali o vladavini prava na področju pravosodja, po letnem poročilu Evropske komisije o vladavini prava za leto 2020. Ministri so se strinjali, da je izjemno pomembno, da se s tem vprašanjem ukvarjajo tudi ministri za pravosodje in ne samo ministri za zunanje zadeve.

Poročilo na Ministrstvu za pravosodje jemljemo kot motivacijo za izboljšave pravosodnega sistema, pa tudi kot možnost za izmenjavo dobrih praks med državami. Prvo poročilo je bilo za Slovenijo relativno ugodno in potrjuje, da stopamo po pravi poti glede delovanja neodvisnega sodstva ter dostopnega in učinkovitega pravosodnega sistema. Izpostavljene pomanjkljivosti želimo proaktivno nasloviti tudi v okviru odkritih razprav med ključnimi deležniki, zato smo tudi ustanovili posebno delovno skupino, ki naslavlja dileme v zvezi z vladavino prava v pravosodnem sistemu ter oblikuje normativne in operativne rešitve za večjo učinkovitost neodvisnega, kvalitetnega in dostopnega pravosodja.

Podobno kot večina držav članic pozdravljamo pobudo za ustanovitev foruma sodnikov, v katerem bi neodvisno naslavljali vprašanje vladavine prava, kjer bi se lahko neposredno slišal glas sodnikov, vendar bi bilo ob najprej potrebno določiti modalitete ter pri tem upoštevati že obstoječe mreže in povezave, namenjene izključno sodnikom.

Nemško predsedstvo je ministre seznanilo s trenutnim stanjem o predlogu uredbe o odstopu terjatev, Komisija pa je poročala tudi o najnovejšem dogajanju v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT).

Čeprav smo v Sloveniji že sprejeli velik del zakonodaje, ki bo omogočal delovanje EJT, smo opozorili na vidik zaposlovanja in izvedbe delovanja delegiranih tožilcev, ki predstavljata izziv za administracije držav članic.

Za konec je Portugalska predstavila prednostne naloge na področju pravosodja v okviru portugalskega predsedovanja Svetu, ki izhahajo iz skupnih načrtov v okviru tria.