Skoči do osrednje vsebine

Nadaljujemo s postopki za sprejem predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi

Preden bo predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi in obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo vložen v medresorsko usklajevanje, je potrebno zaključiti še pogajanje z Ekonomsko socialnim svetom. Vsebino smo uskladili in pregledali vse do poglavja financ.

Vršilka dolžnosti direktorice Direktorata za dolgotrajno oskrbo Klavdija Kobal Straus v oddaji Moje mnenje na 2. programu Televizije Slovenija

Vršilka dolžnosti direktorice Direktorata za dolgotrajno oskrbo Klavdija Kobal Straus v oddaji Moje mnenje na 2. programu Televizije Slovenija | Avtor Ministrstvo za zdravje

Delovno skupino za pripravo predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi in obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo je skladno s sklepom vlade iz leta 2017 vodilo Ministrstvo za zdravje, v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvom za finance. Na predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi in obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki je bil v javni razpravi 45 dni (od sredine avgusta do konca septembra 2020), so zainteresirani deležniki podali pripombe, ki bodo v največji meri upoštevane. Po končani javni razpravi so sledila pogajanja z Ekonomskim socialnim svetom, ki so bila podaljšana in še potekajo. V predlogu Zakona o dolgotrajni oskrbi in obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo je predlagan način zbiranja dodatnih sredstev, ki temelji na načelu solidarnosti. Ker sledimo temu načelu, smo predlagali uvedbo zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.

Minister za zdravje Tomaž Gantar o uvajanju zavarovanja za dolgotrajno oskrbo: »To je najbolj pravičen način za zbiranje sredstev. Seveda pa lahko pride do sprememb, če bo drugače dogovorjeno na ravni resorjev ali koalicije. Vprašanje financiranja je v tem trenutku še odprto.«

Tako laična, kakor tudi strokovna javnost sta enotni, da zakon, ki bo sistemsko uredil področje dolgotrajne oskrbe v Sloveniji, potrebujemo. Mag. Klavdija Kobal Straus, vršilka dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za dolgotrajno oskrbo na Ministrstvu za zdravje, je pojasnila: »Danes smo v situaciji, ko osebe, ki dolgotrajno oskrbo potrebujejo, do nje vedno težje dostopajo. Pravice s področja dolgotrajne oskrbe so razdrobljene v številnih predpisih, osebe s primerljivimi potrebami pa ne dostopajo nujno do primerljivih pravic. Pogosto mora k plačilu storitev prispevati družina, poleg tega storitve na domu niso razvite v zadostni meri. Potrebe uporabnikov so prerasle storitve in rešitve, ki so bile načrtovane pred desetletji. Potrebujemo nove oblike izvajanja, nove storitve, dodatne kadre in dodatna sredstva, da bomo kot družba lahko ustrezno poskrbeli za ljudi, ki zaradi invalidnosti, bolezni, starosti ali drugih oviranosti zase ne morejo več samostojno skrbeti.«

Sistemska ureditev na področju dolgotrajne oskrbe je nujna, na to Slovenijo opozarja tudi Evropska komisija v okviru svojih delovnih teles. Evropska komisija je za podporo državam članicam vzpostavila mehanizem za okrevanje in odpornost, kar omogoča državam članicam, da reforme, ki jih bodo izvedle, podprejo tudi z evropskimi sredstvi.