Skoči do osrednje vsebine

Znane so letošnje prejemnice in prejemniki nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni dejavnosti

V nenavadnem letu 2020, ko naša življenja kroji pandemija Covid-19, tudi tradicionalna podelitev Zoisovih nagrad in priznanj, Puhovih priznanj in nagrad ter priznanja Ambasador znanosti Republike Slovenije ni potekala, na običajen način.

Prejemnica Zoisove nagrade za življenjsko delo prof. dr. Tamara Lah Turnšek in predsednik odbora prof. dr. Janez Plavec

Prejemnica Zoisove nagrade za življenjsko delo prof. dr. Tamara Lah Turnšek in predsednik odbora prof. dr. Janez Plavec | Avtor Nebojša Tejić, STA

Izjemnim raziskovalkam in raziskovalcem smo se zaradi izrednih razmer poklonili na drugačen način in jih predstavili v dokumentarnem filmu "Vrhunci slovenske znanosti v luči nagrajencev za izjemne dosežke 2020", ki je bil nocoj predvajan na drugem programu Televizije Slovenija. 

Zoisove nagrade in priznanja so najvišja državna priznanja na področju znanosti in raziskovanja, ki jih podeljuje Odbor Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti, katerega predsednik je prof. dr. Janez Plavec. 

V filmu sta se nagrajenkam in nagrajencem z nagovorom poklonila tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simone Kustec. Osrednji del filma pa je, tako kot je navadno tudi sama prireditev, namenjen letošnjim nagrajenkam in nagrajencem in njihovim video portretom.

Prof. dr. Stanislav Pejovnik, prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo

Prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik, prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo | Avtor Nebojša Tejić, STA

Slovenske znanstvenice in znanstveniki kažejo, da lahko s svojim znanjem in z njim povezanimi spoznanji stopajo ob bok komurkoli in čemurkoli, poudarja ministrica prof. dr. Simona Kustec. "Danes to spoznanje v vsej svoji razsežnosti še prav posebej kliče po ponovnem razsvetljenstvu, po novih oblikah človekovim potrebam prilagojene digitalne revolucije. Po tem, da je prav v tem času zopet prav v rokah znanosti in inovacij ključ do rešitev prihodnosti. A le, če bo ta znanost znala prisluhniti in služiti potrebam in problemom ljudi ter skupnosti, temu prilagoditi svoje instrumente, infrastrukturo, pa tudi principe in zlasti vrednote. Če se bo znala povezovati, se dopolnjevati, prisluhniti, slišati, medsebojno rasti in se bogatiti, je v nagovoru dejala prof dr. Kustec.

"Slovenija bo kmalu predsedovala Svetu Evropske unije, na kar se pospešeno pripravljamo," je izpostavila ministrica. "Z vsemi našimi dosežki, pod vodstvom vaših, spoštovane nagrajenke in nagrajenci, bomo lahko znanosti in raziskavam v Evropi ponosno dali pomemben slovenski pečat v skupnem evropskem prostoru. Pokazali bomo, da se kakovostne ideje, povezovalni načini raziskovalnega dela in rešitev slovenskega raziskovalnega prostora brez sramu lahko in morajo vpeti v skupni evropski raziskovalni prostor."

Nagovor je ministrica zaključila z mislijo, naj nam ti izzivi, ki so nam jih preko vrhunskih znanstvenih dosežkov in spoznanj pokazali tudi letošnji nagrajenke in nagrajenci, predstavljajo mejnik novega, modrejšega razumevanja ključne družbeno odgovorne vloge znanosti in raziskav tako na domačih tleh, v Evropi, kot v svetu.

Zoisove nagrade

Letos je bilo podeljenih šest Zoisovih nagradpet Zoisovih priznanjdve Puhovi nagradiPuhovo priznanje in priznanje Ambasador znanosti.

Prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo sta:

  • prof. dr. Tamara Lah Turnšek in
  • prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik.

Prejemniki Zoisove nagrade za vrhunske dosežke so:

  • prof. dr. Barbara Malič, za vrhunske znanstvene dosežke na področju biokemije in molekularne biologije;
  • prof. dr. Gregor Anderluh, za vrhunske znanstvene dosežke na področju raziskav elektrokaloričnih keramičnih materialov,
  • prof. dr. Andrej Filipčič, prof. dr. Samo Stanič in prof. dr. Marko Zavrtanik za vrhunske dosežke pri raziskavah kozmičnih delcev ekstremnih energij in
  • izr. prof. dr. Kozma Ahačič za vrhunske dosežke pri raziskovanju slovenske jezikovne preteklosti in sedanjosti ter inovativne predstavitve znanstvenih dosežkov različnim uporabnikom.

Zoisova priznanja

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke prejmejo:

  • prof. dr. Katarina Čufar, za pomembne dosežke za razvoj dendrokronologije in znanosti o lesu,
  • prof. dr. Boris Kryštufek, za pomembne dosežke pri raziskovanju biodiverzitete sesalcev,
  • izr. prof. dr. Lara Lusa, za znanstvene dosežke pri razvoju metodologije medicinske statistike,
  • prof. dr. Samo Kralj, za pomembne znanstvenoraziskovalne dosežke na področju fizike mehke snovi in
  • prof. dr. Miha Škerlavaj, za prispevek svetovni znanosti na področju razumevanja ravnanja z  znanjem in inovativnostjo. 

Puhova nagrada in priznanje

Republika Slovenija Od leta 2005 podeljuje Puhova priznanja ter od leta 2018 tudi Puhove nagrade, ki jih prejmejo posameznice ali posamezniki, ki so zaslužni za izume, tehnološke in netehnološke razvojne dosežke ter uporabo znanstvenih izsledkov vseh znanstvenih področij pri uvajanju novosti v gospodarsko in družbeno prakso. 

Letošnji prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo je prof. dr. Janez Trontelj, prejemnik Puhove nagrade za vrhunske dosežke za razvoj inovativnih elektronskih sistemov pa je dr. Janko Petrovčič. 

Puhovo priznanje za inovativno tehnologijo povečanja izkoristka primarnega goriva za potrebe visokotemperaturnega ogrevanja je prejel prof. dr. Darko Goričanec

Ambasador znanosti

Naziv Ambasador znanosti Republike Slovenije podeljujemo od leta 2017, in sicer za pomembne dosežke pri promociji in razvoju slovenske znanstvene in razvojne dejavnosti v tujini. 

Letos priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije prejme prof. dr. Boštjan Kobe. 

Podrobnejše obrazložitve nagrad in priznanj smo zbrali v spodaj pripetem dokumentu.

Vsem nagrajenkam in nagrajencem iskreno čestitamo. 

Obrazložitve za leto 2020