Geodetska uprava je v zadnjih letih izvedla več nalog na področju nepremičninskih evidenc za območje celotne države, prav tako je po posameznih manjših območjih izvedla tudi različne izboljšave podatkov zemljiškega katastra, vendar pa še nikoli ni izvedla tako obširnega projekta, kot je lokacijska izboljšava zemljiškokatastrskega prikaza, ki bi posegel v vsako katastrsko občino, skoraj v vsako parcelo, evidentirano v zemljiškem katastru in obenem zagotavljala nemoteno dnevno vzdrževanje podatkov.

Rezultati projekta lokacijske izboljšave so lokacijsko izboljšani podatki zemljiškega katastra, ki se odražajo v določitvi koordinat vseh lomnih točk zemljiškokatastrskega prikaza ter se grafično prikazujejo v zemljiškokatastrskem načrtu. Izboljšan položaj grafičnih prikazov zemljiških podatkov omogoča lažje izvajanje prostorske, okoljske in zemljiške politike, ustreznejšo povezavo z drugimi prostorskimi podatki, ki izkazujejo topografsko stanje v naravi (na primer topografski načrt, aeroposnetki oziroma ortofoto načrt - DOF), vzpostavlja pa tudi kakovostno podlago za določitev podatkov dejanske rabe zemljišč in drugih podatkov, ki so rezultat grafičnih presekov različnih evidenc.

Ob razumevanju strokovnih izhodišč lokacijske izboljšave je povsem razumljivo, da se v projektu ni posegalo v lastninske pravice lastnikov in ne v podatke evidence, ki so bili v preteklosti že urejeni s terenskimi meritvami in izvedenimi postopki evidentiranja sprememb, kot na primer ureditev meje, parcelacije, nove izmere in podobno. Prav tako z lokacijsko izboljšavo ni bilo možno odpraviti neskladij vsebine katastrskega načrta s stanjem v naravi, ki izhajajo iz dejstva, da lastniki po spremembi dejanskega stanja na terenu še niso poskrbeli za vris sprememb v katastrski načrt, na primer v naravi zgrajene nove ali po obliki spremenjene ceste in drugih objektov. Tovrstno usklajenost je mogoče urediti le z angažiranjem lastnikom nepremičnin ter z izvedbo terenskih izmer in postopkov evidentiranja sprememb podatkov v evidenci.

Poudariti je treba, da je ves čas izvajanja lokacijske izboljšave tekoče vzdrževanje podatkov zemljiškega katastra na osnovi izvedenih geodetskih storitev in vloženih zahtevkov strank potekalo nemoteno.

Lokacijska izboljšava ni zgolj enkratno dejanje, ampak je to proces izboljševanja evidentiranih podatkov. Geodetska uprava bo z lokacijsko izboljšavo nadaljevala predvsem na območjih, kjer je bila na voljo le omejena količina podatkov, saj uporabljena metodologija, ki je bila razvita v sodelovanju z domačimi strokovnjaki in izkušnjami iz tujine, omogoča, da se ob pridobitvi novih podatkov iz novejših terenskih meritev lahko izvede naslednji cikel lokacijske izboljšave.

Projekt lokacijske izboljšave je eden od več različnih projektov, ki jih Geodetska uprava in Ministrstvo za okolje in prostor izvajata v okviru programa projektov eProstor, financiranega iz sredstev evropske kohezijske politike za obdobje 2014 – 2020.