Dodatek h koncesijski pogodbi za javno svetovalno službo v čebelarstvu

Vlada je sklenila Dodatek številka 2 h koncesijski pogodbi o koncesiji za izvajanje javne svetovalne službe v čebelarstvu. Za podpis Dodatka h koncesijski pogodbi s koncesionarjem Čebelarsko zvezo Slovenije je pooblastila ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožeta Podgorška.

Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) izvaja koncesijo, ki ji jo je podelila vlada. Koncesijska pogodba o koncesiji za izvajanje javne svetovalne službe v čebelarstvu je bila podpisana 1. 4. 2015 in določa trajanje koncesijskega obdobja od 1. aprila 2015 do 31. decembra 2020.

Zaradi neprekinjenega izvajanja javne službe in ker postopek javnega razpisa še ni pravnomočno končan, se koncesija Čebelarski zvezi Slovenije podaljša največ za eno leto v skladu s 17. členom Uredbe o izvajanju javne svetovalne službe v čebelarstvu, ker ČZS  izpolnjuje predpisane pogoje in se v tem letu nadaljujejo enaki ukrepi, ki so opredeljeni za zadnje leto trajanja koncesije, ter v enakem obsegu razpoložljivih finančnih sredstev proračuna RS. Postopek javnega razpisa še ni končan, ker se pripravljajo spremembe v vsebini in obsegu delovanja javne svetovalne službe v čebelarstvu in ker se usklajujejo spremembe predpisov o javnih službah na področju kmetijstva oziroma živinoreje.

Uvrstitev projekta Finančna pomoč pri reji prašičev v letu 2020 v veljavni Načrt razvojnih programov 2020–2023

Vlada je sprejela sklep, da se v veljavni Načrt razvojnih programov 2020-2023 uvrsti nov projekt 2330-20-0086 Finančna pomoč pri reji prašičev v letu 2020.

Sektor prašičjega mesa je kot posledico epidemije covid-19 utrpel padec dohodka v drugi polovici leta 2020, kar je posledica negativnih sprememb na trgu (predvsem neprodaje dražjih kosov prašičjega mesa in mesa nasploh, zmanjšane kapacitete gostinskih obratov v poletnih mesecih in zaprtja v jesenskih mesecih in zmanjšanja nakupa mesa s strani javnih zavodov). Izpad dohodka v sektorju se predvsem izkazuje z nižanjem neto dodane vrednosti (NDV) pri reji prašičev. Slovenska odkupna cena prašičjega mesa je trenutno okoli 1,58 evrov/kg za razred E in 1,73 evrov/kg za razred S. Cene so zaradi epidemije covid-19 pričele padati od maja do junija 2020 naprej.

Ocena okvirne pomoči je prikazana kot upad dohodka v obliki neto dodane vrednosti (NDV) na glavo velike živine (GVŽ) prašičev. Izračun je pokazal, da je NDV za obdobje od julija do oktobra 2020 za 32,45 evrov/GVŽ prašičev pitancev nižja kot v obdobju od februarja do maja 2019. Statistični urad RS v razlagi za NDV navaja definicijo, da je NDV vrednost kmetijske proizvodnje, zmanjšana za stroške vmesne potrošnje in potrošnjo stalnega kapitala. Z NDV se izkazuje tisti preostanek dohodka, ki se uporablja za kritje stroškov dela, ta pa je upadel v višini 32,45 evrov/GVŽ prašičev pitancev. Ker pa so v pomoči zajeti tudi plemenski prašiči, je za njih ocenjen upad NDV za 64,90 evrov/GVŽ. Tem pogojem po analizi ustreza 598 kmetijskih gospodarstev, ki imajo skupaj 22.798,34 upravičenih GVŽ prašičev pitancev in plemenskih prašičev in ki izpolnjujejo eden oz. oba pogoja upravičenosti glede praga GVŽ. Za ukrep po tem odloku je ocenjena višina izplačil 739.806,13 evrov iz proračunskih sredstev Republike Slovenije - Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Namen projekta Finančna pomoč pri reji prašičev je ohranitev ekonomske sposobnosti rejcev prašičev v Sloveniji za nadaljevanje reje. Z izvedbo projekta se bo zagotovilo nadaljnje izvajanje kmetijske dejavnosti na predvidoma 598 kmetijskih gospodarstvih, kjer jim je prašičereja glavni oziroma edini vir dohodka na kmetiji.

Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge (APK) pri divjih prašičih ter ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru po nujnem postopku.

S sprejemom nujnih ukrepov za preprečevanje vnosa APK v populacijo divjih prašičev, ukrepov za zgodnje odkrivanje bolezni, določitvijo ukrepov na območjih visokega tveganja ob državni meji in hitrim odzivom vseh deležnikov ob pojavu bolezni bomo lahko zmanjšali posledice, ki jih ima APK pri divjih prašičih na kmetijstvo, gospodarstvo in turizem. S preprečevanjem prisotnosti bolezni v populaciji divjih prašičev ter izvajanjem strogih ukrepov po morebitni potrditvi APK pri divjih prašičih lahko bistveno zmanjšamo tveganje za vnos v reje domačih prašičev.

Zakon ureja vrsto preventivnih ukrepov in ukrepov po potrditvi bolezni, določa izvajalce ukrepov, določa pristojne organe in financiranje posameznih ukrepov preko izplačila finančnih spodbud in nadomestil, povračila stroškov, plačila odškodnin in nadomestil za škodo, povzročeno z odrejenimi ukrepi. Sprejem zakona je nujno potreben zaradi preprečevanja morebitne škode tako v sektorju prašičereje, kot tudi v drugih sektorjih - kmetijstva, gospodarstva in turizma.

Sprejem zakona o nujnih ukrepih glede APK pri divjih prašičih je torej potreben zaradi naslednjih dejstev:

• v populaciji divjih živali je APK izredno težko pravočasno odkriti, nadzirati in po potrditvi izvesti ukrepe za izkoreninjenje, saj se divji prašiči neomejeno gibljejo,
• divjad je v Sloveniji državna lastnina, ki je s koncesijami dana v upravljanje upravljalcem lovišč,
• v preventive ukrepe in ukrepe za izkoreninjenje bolezni pa je treba poleg lovcev vključiti več drugih deležnikov,
• za učinkovito izvedbo ukrepov je potrebna dodatna oprema, usposobljene skupine za izvajanje ukrepov, dodatno usposabljanje kadrov, v določenih primerih pa bo treba zagotoviti tudi sodelovanje policije, vojske in civilne zaščite,
• pri izvajanju ukrepov zaradi pojava bolezni pri divjih živalih je treba zavezati lovce, ki niso klasični imetniki živali, k izvajanju ukrepov v smislu določenih pravic in dolžnosti,
• s pravočasno uvedbo in izvajanjem ukrepov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje APK in uvedbo nujnih ukrepov na območjih visokega tveganja, ki je območje ob državni meji, zmanjšujemo možnost pojava APK v populaciji divjih prašičev,
• ob morebitnem vnosu se z učinkovito in hitro izvedbo nujnih ukrepov stori vse za obvladovanje in izkoreninjenje APK pri divjih prašičih in prepreči oziroma zmanjša tveganje za prenos APK v reje prašičev,
• pri izvajanju ukrepov je nujno sodelovanje različnih pristojnih organov in ministrstev.