Vse države se v času drugega vala koronavirusa spopadajo s podobnimi izzivi, kako s pravilnimi in učinkovitimi ukrepi zamejiti širitev virusa SARS-CoV2 in preprečiti pandemsko izčrpanost, ki se kaže v slabšem odzivu in sodelovanju populacije ali posameznih skupin prebivalstva pri upoštevanju ukrepov stroke za zamejitev širjenja virusa. Slovenija pri tem ni izjema. Gre za naraven odgovor na dolgotrajno javno-zdravstveno krizo.

V delovni skupini je s svojim prispevkom sodelovala tudi vršilka dolžnosti generalne direktorice Direktorata za javno zdravje, mag. Vesna Kerstin Petrič. Predstavila je stanje na področju koronavirusa v državi in podrobneje orisala naša prizadevanja za omejitev širjenja virusa in naslavljanje pandemske izčrpanosti z zagotavljanjem podpore državljanom, zaposlenim in podjetjem ter omogočanjem sodelovanja med strokovnimi inštitucijami in civilno družbo pri informiranju posameznih skupin prebivalstva in še posebej ranljivih skupin.  

Delovna skupina ugotavlja, da je ključni izzivi pri pandemski izčrpanosti v času covid-19 krize demotivacija za samozaščitno vedenje, ki je lahko rezultat emocionalnega odziva, izkušenj z ukrepi in prepričanj o učinkovitosti posameznih ukrepov in s tem nujnosti njihovega upoštevanja. Ni enotnega modela za vse države in niti za vse populacijske skupine v državah, s katerim bi zagotovili, da bi bile vse skupine prebivalstva enako odzivne na izvajanje higienskih ukrepov in drugih ukrepov za omejevanje epidemije in rezistentne na pandemsko izčrpanost. Obstajajo štiri ključne strategije (Svetovna zdravstvena organizacija, Urad za Evropo), ki jih države lahko uporabijo pri naslavljanju pandemske izčrpanosti, in sicer:

• Prepoznavanje žrtev pandemske izčrpanosti v posameznih skupinah prebivalstva in njihovih značilnosti ter izdelava za njih specifičnih pristopov pri informiranju in ozaveščanju.
• Vključevanje uporabnikov v načrtovanje orodij in vsebin, vključno s civilno družbo; vključevanje mnenjskih voditeljev in vplivnežev.
• Enostavna in jasna sporočila in navodila glede vedenja, ki omogoča, da čim bolj normalno živimo in se pri tem ne izpostavljamo okužbi.  Še posebej je to pomembno v času praznovanj ob koncu leta.
• Priznavanje in naslavljanje stisk, s katerimi se soočajo ljudje v času epidemije.

Ključno za uspeh je upoštevanje 4 principov: transparentnost, pravičnost, predvidljivost, konsistentnost in dobra koordinacija.

Svetovna zdravstvena organizacija razvija različna orodja za naslavljanje pandemske izčrpanosti, ki so dostopna v svetovnem spletu in se jih lahko uporabi pri naslavljanju različnih populacijskih grup. Slovenija (Nacionalni inštitut za javno zdravje) se je že vključila v aktivnost SZO za prepoznavanje pandemske izčrpanosti v posameznih skupinah prebivalstva in spremljanje njihovih stališč in prepričanj, začele pa so se tudi aktivnosti za sodelovanje stroke (Nacionalni inštitut za javno zdravje) z nevladnimi organizacijami pri promociji aplikacije #OstaniZdrav in naslavljanju pandemske izčrpanosti. Vse to zato, da bi naslovili specifične potrebe najbolj ranljivih skupin prebivalstva po informacijah.

Te aktivnosti so bile danes tudi predstavljene in v skupini ter s strani predstavnikov SZO tudi dobro sprejete. Na takšen način bomo, je poudarila Petričeva, veliko lažje spodbudili določene dele populacije, ki se slabše odzivajo, da bodo upoštevali  higienska priporočila stroke za zamejitev širjenja virusa. Nemčija je storila prav to in sporočila za mlade predstavlja na humoren način, ki je blizu mlajšim odraslim

Delovna skupina za pandemsko izčrpanost se zaveda, da je dela na tem področju še veliko, zato bodo z zasedanji nadaljevali tudi v bodoče.