Skoči do osrednje vsebine

Predsednik vlade Janez Janša na TV Slovenija: Moje pismo evropskim voditeljem in voditeljicam je bilo pismo s pozivom za iskanje rešitev in ne pismo, ki bi se postavilo na kakršno koli stran

Predsednik vlade Janez Janša je bil v gost v oddaji Pogovor s predsednikom vlade na Televiziji Slovenija. Ključni temi pogovora sta bili spopadanje vlade z epidemijo in sprejemanje ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Predsednik vlade pa je v pogovoru spregovoril tudi o aktualnih političnih temah, položaju Slovenije v Evropski uniji in na svetu in razmerah v vladni koaliciji.

Predsednik vlade Janez Janša je bil v gost v oddaji Pogovor s predsednikom vlade na Televiziji Slovenija.

Predsednik vlade Janez Janša je bil v gost v oddaji Pogovor s predsednikom vlade na Televiziji Slovenija. | Avtor Kabinet predsednika vlade

1 / 3

Predsednik vlade Janez Janša je v pogovoru najprej spregovoril o trenutnem epidemiološkem stanju v Sloveniji. Poudaril je, da ga trenutno stanje ne preseneča, ker je bilo znano, da bo drugi val epidemije v hladnejšem obdobju hujši od tistega v spomladanskem času, če še ne bomo imeli cepiva ali elektronske aplikacije za izogibanje stikom, ki bi si jo morali naložiti bolj ali manj vsi prebivalci Slovenije.

O učinkovitosti sprejetih ukrepov je premier Janša povedal, da so ukrepi, ki so bili sprejeti konec oktobra, krivuljo zaustavili, niso je pa še usmerili navzdol. "Ukrepi, ki veljajo od ponedeljka naprej, deloma sobote, bodo svoje rezultate pokazali konec prihodnjega tedna in verjamem, da se bo takrat krivulja začela obračati navzdol," je dejal.

V nadaljevanju je poudaril, da nas čaka še nekaj težkih dni in potem še nekaj tednov, ko bomo morali večino ukrepov še vedno upoštevati, zato da ne bomo iz drugega vala takoj prešli v tretji val. Stanje je, čeprav je težje kot spomladi, drugačno v tem, da spomladi niti nismo poznali toliko epidemije same oziroma načina delovanja virusa in nismo videli luči na koncu predora, zdaj ko imamo vsaj dve potrjeni cepivi, ki bi ju lahko začeli uporabljati že konec leta, pa vidimo luč na koncu predora. In zaradi tega je, po njegovem mnenju, tudi kar zadeva načrtovanje in potrpežljivost, stanje drugačno.

Na vprašanje, ali je bila vlada dobro pripravljena na drugi val, je premier Janša odgovoril, da smo od  prvega do drugega vala podeseterili naše zdravstvene kapacitete. "Imamo desetkrat več postelj za obolele za COVID-19 in desetkrat več postelj, ki omogočajo intenzivno zdravljenje. Ali bi lahko zagotovili več, ne vem. Upam pa, da bo to dovolj. Delamo za to, da bo to dovolj."

Glede pomanjkanja zdravstvenega kadra je premier Janez Janša dejal, da seveda postelja sama ne zdravi: "Ko govorim o tem, da imamo desetkrat več postelj, so to postelje, na katerih so bolniki, za katere skrbijo zdravniki in medicinske sestre."

O stanju v domovih za starejše in ali bi se lahko odzvali prej in bolje, je premier Janez Janša dejal, da bi se zagotovo lahko vedno odzvali prej in bolje. Ob tem je poudaril, da se vlada posvetuje s slovenskimi in tujimi strokovnjaki in da odločitve sprejema na podlagi mnenja stroke. Ob tem je dodal, da Evropa deluje kot celota, pogovori z drugimi evropskimi voditelji, izmenjava mnenj, raziskav in izkušenj pa so del vsakdana.

Na vprašanje glede hitrih testov za osebje v domovih za starejše je premier Janša poudaril, da je vlada odredila hitro testiranje v domovih za starejše, kjer pa to ne bo mogoče, pa bo na pomoč priskočila civilna zaščita. Zagotovil je tudi, da se bo dodatna pomoč zagotovila povsod, kjer bo treba. V pogovoru je spregovoril tudi o tem, da je na voljo dovolj zaščitne opreme in da gre za veliko razliko od spomladi, ko so bila skladišča prazna, ter da se bo sledilo potrebam.

Glede razumljivosti ukrepov ter ali so bile na tem področju storjene napake, je premier Janša dejal, da se vlada z epidemijo spopada od prvega dne, da je jasno, da so bile storjene tudi napake. Ob tem pa je opozoril, da so bile kapacitete na začetku zelo skromne ter da je vlada kakšen ukrep morda kdaj sprejela prehitro in kakšnega morda pretirano, kakšen ukrep pa morda tudi pozneje, kot bi ga bilo treba, "ampak smo se organizirali v teku in mislim, da v pomladnem delu kakšna večja napaka ni bila narejena". Povedal pa je tudi, da je bila v hladnem delu storjena napaka ob tem, ko se je odločalo, ali bodo šole odprte ali ne, ali maske v šolah ali ne. Po njegovi oceni je ta "telovadba" Slovenijo stala okoli 30 odstotkov okužb, ki jih imamo danes.

Na vprašanje, ali naj bi se simbolični prelom v drugem valu zgodil 16. oktobra, ko je NIJZ spremenil protokol sledenja najbolj tveganim stikom, ter ali naj bi bil to neki simbol, da je Slovenija izgubila nadzor nad epidemijo, in zakaj se vlada na to ni odzvala že prej, je predsednik vlade odgovoril, da o tem ne odloča vlada. "Tisti trenutek, ko epidemiologi ne zmorejo več slediti vsem stikom, ni odvisen od tega, kdaj bo zasedala vlada, ampak od tega, kdaj so te kapacitete presežene. Enako se je zgodilo spomladi, imeli smo enako situacijo, ko je bilo treba omejiti testiranje, ker ni bilo dovolj kapacitet. S tem da jih imamo jeseni petkrat ali šestkrat več, kot smo jih imeli spomladi, in se tudi več testira in več odkrije. Število okuženih je zelo približen indikator tega, kje je epidemija. Bistveno pomembnejši in bolj dramatični, realni indikator je število tistih, ki zbolijo in potrebujejo zdravstveno oskrbo. To je število bolniških postelj in ekip, ki so zasedene, in tistih, ki potrebujejo intenzivno varstvo. To je tisto, kar odloča o sprejemanju ukrepov," je poudaril premier. Nadaljeval je, da se je prva težava glede sledenja stikom pojavila že zgodaj jeseni oziroma ob koncu poletja, ko so epidemiologi ugotavljali, da stikom ne morejo slediti zato, ker populacija, ki je bila takrat pozitivna, predvsem mlajša generacija, ni povedala, kje je bila. "Ni želela navesti svojih stikov in naenkrat smo gledali grafe, ki so kazali, da približno polovica okuženih ne spada v nobeno kategorijo, ki bi jim lahko sledili," je dejal predsednik vlade in dodal, da je po njegovem mnenju prav to povzročilo nenadzorovano širjenje virusa, ki je nato preseglo kapacitete. "To se ni zgodilo samo v Sloveniji, ampak po vsej Evropi," je pristavil.

Predsednik vlade je spregovoril tudi o aplikaciji za sledenje okužbam in dodal, da ima pri nas aplikacijo naloženo 10 odstotkov ljudi, na Finskem pa 50 odstotkov, in da je tudi zato trend epidemije drugačen. "Vlada je takrat upala, da bodo mehki ukrepi, ki ne zaustavljajo javnega življenja, zahtevajo pa od posameznika odgovorno vedenje, preprečili širjenje virusa," je dejal predsednik vlade. Prav tako je poudaril, da smo imeli v Sloveniji velike težave pri pridobitvi najpomembnejših podatkov glede koronavirusa. "Zdravstveni sistem v Sloveniji ima različne informacijske sisteme, in velika težava je vse te stvari povezati. Digitalizacija tega procesa ali digitalizacija podpore odločanju je bila ves ta čas slaba," je ocenil predsednik vlade. O oceni dela NIJZ pa je premier Janez Janša dejal, da inštitut dela ogromno, in nadaljeval: "Ali je informacijska podpora prava, ali je zakonodaja takšna, da omogoča operativno in hitro ravnanje in odločanje, to je pa drugo vprašanje."

Glede vladnega komuniciranja je premier Janša povedal, da morda kakšna napaka izvira iz utrujenosti, dela je veliko, prostega časa pa malo. Poudaril je, da je vladno komuniciranje v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami zelo strogo sojeno. Glede komuniciranja na Twitterju in napovedi epidemije na njem pa je predsednik vlade dejal, da gre za to, da ko je neka pomembna odločitev sprejeta, je tudi pomembno, da se zanjo čim prej izve.

Na vprašanje, ali smo se v Sloveniji prehitro odločili za zapiranje šol, je predsednik vlade odvrnil, da ne. "Ena večjih napak je bila storjena, ko je bilo uvedeno šolanje na daljavo za starejše učence, mlajši učenci in otroci v vrtcih pa so bili v šolah in vrtcih brez mask in omejitev. Podatki kažejo, da je bilo število okužb v vzgojno-izobraževalnem okolju še enkrat višje, kot je bilo povprečje v drugih državah," je dejal in dodal, da je bila edina večja zamuda glede ukrepov pri šolah. Pri uvedbi obveznega nošenja mask pa je Slovenija sledila Italiji, ki je predpisala maske od šestega leta naprej. "Ko smo mi naredili enako, smo doživeli upor ravnateljev, šolskega sindikata, gospod Štrukelj je pred kamero snel masko, da ne more dihati …" je povedal premier in dodal, da je bilo takrat upanje, da se bo zamejilo širjenje virusa z mehkimi ukrepi, tudi pokopano. Glede odpiranja šol je predsednik vlade dejal, da bo to po tem, ko bomo obvladali drugi val epidemije, prva prioriteta, vendar ob upoštevanju strogih ukrepov.

Glede ameriških volitev in ocene, da bo Joe Biden, če bo izvoljen, eden izmed najšibkejših ameriških predsednikov, je predsednik vlade dejal, da je s svojim sporočilom izrazil svojo bojazen glede na njegove nastope in vse, kar se je dogajalo v predvolilnem času. Ob tem je poudaril, da njegovo sporočilo ne bo vplivalo na odnose med Slovenijo in ZDA ter da je sam kot predsednik vlade vedno skrbel za dobre odnose med državama.

V pogovoru pa sta se z voditeljem dotaknila tudi pisma predsednikom vlad in Evropski komisiji v povezavi z blokado sredstev za pokoronsko obnovo. "V Sloveniji je bilo pismu namenjene ogromno pozornosti, čeprav ni šlo za pismo, s katerim bi se postavil na kakršno koli stran, ampak je bilo pismo namenjeno iskanju rešitev," je navedel in dodal, da so pismo v medijih kritizirali, ne da bi predstavili vsebino. Ob tem pa je pripomnil, da je zanimivo, da v medijih skorajda ni bilo mogoče najti novic o tem, da je državni zbor ravno takrat sprejemal zgodovinski dokument, proračun za leti 2021 in 2022, in bil sprejet z glasovi prek 50. Pri vprašanju o vladavini prava gre za izjemno resno stanje, da lahko pri odločitvah, kjer je potrebno soglasje, ena sama država zakonito z vetom blokira proces. "Če kdo misli, da je katero koli suvereno državo v Evropski uniji mogoče prisiliti k temu, da bo v lastnem parlamentu glasovala za instrument, s katerim se grozi, da bo nekdo drug tisto državo discipliniral, ta ne živi v realnem svetu. Se pravi, iščemo rešitev, ki bo sprejemljiva za vse. Prvi polčas je bil odigran julija in je bil uspešen, drugi polčas se igra zdaj. In tudi tokrat bomo našli rešitev, in to z našo pomočjo. Te interpretacije zdaj pa so zlonamerne. Če ne bo rešitve, potem ne bo več EU, kot je zdaj, kot jo poznamo," je bil jasen premier.

Na vprašanje, ali pri teh interpretacijah predsednik vlade misli tudi na koalicijske partnerje, ki so se tudi ostro odzvali na pismo, je premier Janša poudaril, da so se koalicijski partnerji ostro odzvali na tisto, kar so prebrali na spletnih portalih, ne pa na podlagi tega, da bi prebrali pismo ali uredbo, ki je predlagana.

Glede podpore Madžarski in Poljski in glede ocene medijev v teh dveh državah je premier Janez Janša dejal, da meni, da so mediji tam veliko bolj uravnoteženi, kot so v Sloveniji. Na vprašanje, ali ni v vitalnem interesu Slovenije, da prizadevanja za pravno državo v najširšem pomenu besede odločno podpre zaradi nas samih, je premier Janša opozoril: "Absolutno, samo instrumenti, ki se uvajajo in se sklicujejo na vladavino prava, morajo biti pravni instrumenti in ne politični."

Predsednik vlade je v nadaljevanju dejal, da Slovenija ni Madžarska in to tudi nikoli ne bo. Da imamo drugačno tradicijo, drugačna razmerja, drugače urejamo stvari. Ob tem pa dodal: "sem pa absolutno proti temu, da se Madžarska in Poljska trenutno demonizirata, ker to ni samo krivično, to je tudi kratkovidno, še posebej v tej situaciji, ko jih potrebujemo, da privolijo v neki kompromis. Od tega je odvisno tudi, ali bomo imeli na voljo znatna sredstva, s katerimi bomo reševali situacijo po COVID-19, ali teh sredstev ne bomo imeli. Ne zaradi nas, ampak zaradi tistih, ki mislijo, da se da to situacijo izrabiti tudi za politično agendo."

V odgovoru na vprašanja o aktualnem političnem stanju v Sloveniji je premier Janša poudaril, da se "ta  vlada in koalicija rušita, že preden je nastala". Ob tem je poudaril: "Kljub temu moram reči, da se stranke, ki so šle z nami v koalicijo, v času, ko je bila razglašena epidemija, ko so bila prazna skladišča, ko so naši predhodniki govorili, da bo to malo hujša gripa, takrat niso odločile za volitve. Če bi se v SDS takrat za to odločili, bi politično profitiral. Kaj pa bi bilo s Slovenijo, pa je druga stvar. Tudi ko gre za naše partnerje, za SMC in DeSUS, to so stranke, ki so bile prej nekaj mandatov v drugačni koaliciji, smo se kritizirali, smo si povedali marsikaj, ampak smo bili takrat sposobni preseči te razlike in tako DeSUS kot SMC imata zgodovinsko zaslugo za to, da bo šla Slovenija čez to epidemijo bistveno manj poškodovana, kot bi šla, če bi imeli volilno kampanjo spomladi. To jim je treba priznati, tudi če se jutri razidemo. Kar pa zadeva stabilnost: danes sem zaradi prejšnje teme veliko komuniciral z Brusljem, ker iščemo te rešitve, in mi je nekaj sogovornikov reklo, da mi čestitajo, ker smo sprejeli dva proračuna, ki sta ključna dokumenta v mandatu vsake vlade z znatno večino ob tem, da pa mediji poročajo o konstruktivni nezaupnici, o tem, kako bo koalicija razpadla, in tako dalje. Nekaj je torej tisto, kar je realno stanje, nekaj pa tisto, kar so pač medijske pleve. Moram še to dodati, kar se nas oziroma mene tiče – če ima nekdo 46 glasov in je pripravljen obljubiti, da bo brez nas sestavil stabilno vlado brez volitev v tej situaciji, in to tudi naredi, mu jaz samo čestitam."

Pogovor s predsednikom vlade se je zaključil s tematiko o volilni zakonodaji. "Vlagamo napore v to in pristojno ministrstvo, ki tukaj zgolj pomaga, to naj bi bil poslanski zakon, je pred tednom dni poslalo vsem parlamentarnim strankam predlog, ki je v skladu z odločbo ustavnega sodišča, vendar ne posega drastično v sedanjo strukturo volilnih okrajev. Odpravlja te anomalije, na katere je opozorilo ustavno sodišče. Upamo, da bomo dobili dovolj podpore od vseh poslanskih skupin, da bo ta zakon pravočasno sprejet." Na vprašanje, ali bo predsednik vlade na volilno zakonodajo vezal zaupnico, je odgovoril, da ne, ker se zaupnica običajno veže na vladni zakon.