Na vprašanje, ali je epidemija v Sloveniji pod nadzorom in ali bo zdravstveni sistem zdržal, je predsednik vlade odgovoril, da upa, da bo, ter poudaril, da epidemija nikjer na svetu ni pod nadzorom. "Bo, ko bo cepivo delovalo." V nadaljevanju je poudaril, da so obeti za zdaj dobri in da slovenski zdravstveni sistem, takšen, kakršen pač je, dela čudeže: "Marca letos smo imeli 120 postelj za bolnike s covidom in 19 postelj za bolnike s covidom na intenzivni negi. Zdaj so te kapacitete podeseterjene." V nadaljevanju je zanikal trditve, da se v vmesnem času ni naredilo nič: "Veliko se je naredilo, več, kot sem jaz verjel, da se da." Pri tem je poudaril, da kadrovskega manka ni mogoče nadomestiti v tako kratkem času, prav tako ni mogoče odpraviti številnih birokratskih ovir, ki se branijo na vse načine. Opozoril je tudi, da se stanje rešuje z interventnimi ukrepi, ki delujejo. Tako so bile v UKC Ljubljana v rekordnem času zgrajene nove kapacitete za bolnike s covidom-19, kar pomeni prostorsko razbremenitev bolnišnice tudi v prihodnje. Gre za prostore, ki so prej 14 let samevali.

V odgovoru na vprašanje, kako se je vlada pripravila na drugi val epidemije, je predsednik vlade poudaril, da so bolnišnične kapacitete podeseterjene: "Naj še enkrat ponovim. Če bi mi nekdo aprila letos dejal, da naše zdravstvo to zmore, ne bi verjel." V nadaljevanju je poudaril, da so razmere v Sloveniji še vedno resne: "Ukrepi, ki so začeli veljati včeraj, bodo pokazali rezultate lahko šele konec naslednjega tedna. Do takrat bo resno. In verjetno še tisočič apeliram na vse, da se dejansko teh ukrepov držimo, ker noben zakon, noben ukrep sam po sebi, nobena vlada virusa ne more zaustaviti. Samo naše razumno ravnanje, pa naša solidarnost lahko to stori, ampak moramo praktično vsi biti za to. Zdaj, ko je virus povsod, ni dovolj, da 20 odstotkov ljudi upošteva ukrepe. Praktično vsi jih moramo." Ob tem je dodal, da država lahko sprejema kakršne koli ukrepe, a če v ljudeh ne bo odgovornosti do drugega, do najbolj ranljivih, bomo v Sloveniji še dolgo imeli drugi val epidemije.

Predsednik vlade je v nadaljevanju pogovora spregovoril o dotrajanosti opreme in infrastrukture slovenskih bolnišnic ter o načrtih na tem področju v prihodnje: "V naslednjih treh letih bo veliko dograditev, veliko investicij. Če nam bodo pustili delati, bo, kar se tiče kapacitet slovenskega zdravstva, čez nekaj let v Sloveniji drugače." Ob tem je poudaril, kako stare bolnišnice imamo v Sloveniji: "Nobenih novih kapacitet cela regija praktično ni dobila v zadnjih desetletjih. Z večino regij v Sloveniji je tako. Ogromno denarja je šlo za zdravstvo, velik del tega se je izgubil v raznih dobaviteljskih mrežah, korupciji in tako dalje. Če bi sešteli vse milijarde, ki so jih slovenski delavci in podjetniki dali, tudi upokojenci, za slovensko zdravstvo, potem bi verjetno lahko imeli modernejši zdravstveni sistem, kot ga ima sosednja Avstrija. Žal temu ni bilo tako in zamujeno je potrebno nadoknaditi. In v naslednjih treh letih računamo, da bomo zagotovili vsaki regiji negovalno bolnišnico in dve novi infekcijski kliniki, v Ljubljani in v Mariboru, novo splošno bolnišnico v gorenjski regiji, še številne druge dopolnitve zdravstvenih kapacitet po ostalih regijah. Tukaj bo dejansko prišlo do velikanskih premikov." V nadaljevanju je še enkrat poudaril, da bo na področju materialnih pogojev prišlo do sprememb. "Glede na to, kaj imamo na voljo, ali pa, kaj imamo potencialno na voljo, ker evropska sredstva so na žalost deloma v zraku zaradi neumnosti, ki se dogaja v Bruslju v zadnjih dneh. Drugo pa so ljudje. Tukaj pa, kot rečeno, zato da izšolamo zdravnika, ni dovolj štiri leta, je potrebno desetletje šolanja in specializacij, in tukaj je vlada trdno odločena in prvi koraki so že narejeni, da pač popravimo napake, ki so v plačnem sistemu, da popravimo napake, ki so znotraj strukture, izvzamemo zdravstvo in tudi druge dele storitvenega javnega sektorja ven in uredimo to. Sicer lahko šolamo nekaj tisoč ljudi na leto, pa bodo odšli drugam, kjer bodo za isto delo plačani trikrat več. Evropa je pač enotni trg. Novinar iz Slovenije se zelo težko zaposli v Avstriji, zdravnik iz Slovenije pa se tam lahko zaposli, za bistveno večjo plačo. To realnost je treba priznati in problem rešiti."

Predsednik vlade je v nadaljevanju odgovoril na vprašanje, zakaj je zdaj, v času epidemije, v Evropskem parlamentu prišlo do ideološkega napada na zgodovinski dogovor evropskih voditeljev na julijskem zasedanju Evropskega sveta v Bruslju. "Z veliko truda in tudi z veliko popuščanj na vseh straneh smo dosegli dogovor, ki je finančno težak skoraj dva tisoč milijard evrov in ki vsebuje seveda tudi zavezo, kar se tiče vladavine prava. Ampak vladavina prava je vrednota, ki je zapisana v same temelje pogodbe o Evropski uniji in Lizbonske pogodbe. In v Lizbonski pogodbi so tudi inštrumenti, ki zagotavljajo, da se vladavina prava v Evropi spoštuje. V Lizbonski pogodbi je tudi tako imenovani sedmi člen, ki omogoča, da se praktično izloči državo, ki krši temeljne principe vladavine prava. Se pravi, je to v obstoječi pravni normativi v Evropski uniji predvideno. Kljub temu pa je zdaj prišlo do nekega poskusa tehnične uskladitve med vodstvom Evropskega parlamenta in predsedujočo državo Svetu Evropske unije, da se poleg teh instrumentov vzpostavi še en dodatni instrument, kjer pa bo večina v Evropskem svetu odločala o tem, ali je vladavina prava spoštovana ali ni spoštovana. Se pravi, bo politična večina odločala, in to na predlog, ki se lahko začne tudi na predlog neke nevladne organizacije. Zdaj, če to ilustriram, recimo Mirovni inštitut v Sloveniji se spomni, da mu neka vlada ni všeč, sproži neko proceduro, češ evropska sredstva se investirajo namesto v Ljubljani v Prekmurju. To ni v redu, zadaj je korupcija, treba je to preiskati. Sproži se postopek, katerega del je tudi zamrznitev določene investicije ali pa celotnih evropskih sredstev. In po tem, po neki zapleteni birokratski bruseljski proceduri, pride do odločanja, kjer pa svet odloča s kvalificirano večino. Se pravi, z večino, kjer lahko deset največjih držav preglasuje druge, pa še nekaj jih mora biti. Ker kvalificirana večina je pač večji prag, ampak kljub temu je to zloraba imena. Vladavina prava ni odločanje politične večine. Vladavina prava je, da v primeru, ko pride do spora, odloča neodvisen organ, neodvisno sodišče, ne politična večina. Ker politična večina v Evropskem parlamentu ali Evropskem svetu je enkrat takšna, drugič je drugačna. In enkrat pač neka država nekomu ne bo všeč, drugič druga država, in zdaj, na koncu, to je bil glavni argument, ko smo to dali na mizo julija, lahko pride do tega, da recimo v Sloveniji nekdo blokira neki projekt na Nizozemskem, obvoznico okoli Amsterdama. Neki mojster v naši protikorupcijski komisiji dobi neke podatke, ugotovi, da je tam nekaj narobe, ali pa recimo Mirovni inštitut to ugotovi, sproži postopek, stečejo zadeve in sredstva za obvoznico okrog Amsterdama, v državi Nizozemski, članici Evropske unije, so blokirana. Predstavljajte si medije na Nizozemskem, predstavljajte si reakcijo nizozemske vlade, pač naslov je, od kje Sloveniji pravica, da to delajo, in tako dalje. Verjetno ne bi minilo niti dva meseca, ko bi potem nekdo iz Nizozemske blokiral neki projekt v Sloveniji, in to je igra brez konca. To je razpad Evropske unije. Če pride do tega, je to totalni kaos, totalni kaos, ki potem privede tudi do tega, da neka država, ki jo neka druga država "zafrkava", po domače rečeno. Ker ne gledam to, kaj bi bilo res in kaj ne, bi se to politično tolmačilo. Potem pri neki drugi pomembni odločitvi, kjer je pa potrebno soglasje, pa je tista odločitev recimo v korist Nizozemske. To blokiraš iz nekih drugih razlogov in Evropska unija se ustavi. Skratka, gre za totalno noro zadevo, ki je bila julija že na mizi. Natančno tako oblikovana, kot je zdaj v tem kompromisnem predlogu, in po štirih dneh in nočeh razprav je bila zavrnjena in vrnili smo se k Lizbonski pogodbi, kjer so predvideni instrumenti, kjer na koncu odloča sodišče. Evropska unija ima za takšne primere sodišče. Zdaj se pa skuša vzpostaviti "bypass" inštrument, zelo podobno, kot je bilo nekaj časa v Sloveniji, ko je poleg tega, da smo imeli policijo, tožilstvo, sodišča, tukaj je bila še neka protikorupcijska komisija, ki je na koncu odstavljala vlade."

V nadaljevanju je predsednik vlade komentiral očitke tistih, ki so sprva menili, da maske v šolah niso potrebne, pozneje pa vladi očitali, da se je odzvala prepozno. "Kar koli bi naredili, bi bilo narobe." Poudaril je, da je bilo to mnenje opozicije in osrednjih medijev, ki pri tem, bolj kot opozicija, še vedno vztrajajo. Povedal je, da se je Slovenija pri nošenju mask pri otrocih zgledovala po Italiji, kjer je bila maska obvezna za otroke od šestega leta naprej. Takrat je vlada v Sloveniji predlagala podoben, vendar milejši ukrep. Kljub temu se je usul plaz kritik in sprejeta je bila odločitev, da so maske pri pouku nosili le učitelji. Posledice te odločitve so bile velik delež okužb v šolstvu, saj otroci ne kažejo tipičnih znakov okužbe, okužbe pa so se širile tudi v druga okolja. "Se pravi, edina večja napaka, ki je bila narejena v času drugega vala, je, da se je takrat sklepalo neke kompromise z gospodom Štrukljem, ki je javno odvrgel masko. Mislim, da je to tista stvar, ki je Slovenijo pahnila v drugi val, in to obžalujem." V nadaljevanju je napovedal, da ko bo prvi možni termin, "ko bomo lahko vsaj za prvo triado sproščali šole in vrtce, bomo to naredili." V nadaljevanju pogovora je predsednik vlade poudaril: "Je pa seveda zato, ker ni šol, ker ni vrtcev, moten tudi delovni proces, moteno je vse, pač so posledice tudi na učencih, na dijakih, socialne, če hočete, tega se zavedamo. Ampak kljub temu je delo na daljavo nekaj, s čimer lahko v veliki meri nadoknadimo del izgubljenega časa." Ob tem je napovedal možnost podaljšanja šolskega leta, če bo to potrebno, v poletje. Opozoril je tudi, da se v zdravstvu ne da delati na daljavo, ne da se ustaviti celotnega procesa, "ker bo na deset tisoče mrtvih, to je treba na neki način razumeti. Mediji bi morali to logično razmišljanje spodbujati in podpirati, ne pa delati junake iz napačnih ljudi, ne delati junake iz tistega, ki vrže masko, iz tistega, ki izigrava ukrep, iz tistega, ki se zbira na nekem javnem mestu, čeprav je to prepovedano, in je to prva novica v osrednjih dnevnikih. Ne gre za to, da protestirajo proti vladi, gre za to, da se zbirajo v času, ko je epidemija, ko je zbiranje prepovedano zaradi zakona o nalezljivih boleznih, ne zaradi javnega reda ali pa miru in tako naprej. Po ustavi je zbiranje dovoljeno, je del demokracije, del svobode, vedno bom to zagovarjal, ampak ne v času epidemije."

Predsednik vlade je v nadaljevanju pogovora opozoril na sporočilo Dejana Židana, ki je napisal, da kritizirajte vlado, ampak ukrepe spoštujte. Spregovoril je tudi o ustnem poslanskem vprašanju, ki mu ga je zastavil poslanec Levice in v njem opozoril na raznašalca hrane, ki ni nosil maske in je bil zato oglobljen. Poslanec pa je raznašalca predstavil kot heroja. "Skrajno sprevrženo. Imamo neko institucijo, ki se imenuje Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Tam so častitljivi in zaslužni ljudje. Mnogi med njimi so veliko prispevali k blagostanju, ki ga imamo. Ampak od nekje se je pojavila neka njihova komisija, ki se imenuje Komisija za človekove pravice, z dr. Tinetom Hribarjem in dr. Saleclovo, in beremo danes, da nasprotujejo nekemu diktatorskemu režimu, nekim represivnim ukrepom. Ljudje božji, kje vidite kake represivne ukrepe. Slovenija je ena od redkih držav, ki ni razglasila izrednega stanja, kjer vlada ni dobila nobenih dodatnih pooblastil. Vse, kar ni že od nekdaj zapisano v Zakonu o nalezljivih boleznih in kar je pravni temelj za ukrepe, ki jih sprejemamo, moramo spraviti čez parlament, v koaliciji, ki je mešana, kjer se je treba že v koaliciji pogajati za to, da neke logične stvari spravimo čez proceduro, kjer opozicija milo rečeno vsak predlog pričaka na nož, kjer mediji vsak predlog pričakajo na nož, kjer zaradi tega pač ne spravimo skozi niti stvari, ki bi bile logične, kaj šele kaj, kar bi bilo diktatorsko."

V nadaljevanju pogovora je predsednik vlade komentiral namero opozicije, da vloži konstruktivno nezaupnico in zamenja vlado. "Pravijo, da imajo 46 glasov. Se pravi, pravijo, da imajo večino, pa kljub temu ne vložijo konstruktivne nezaupnice in zamenjajo vlade. Očitno zato, ker se pač bojijo epidemije, ker vedo, da so nesposobni, ker vedo, da to, kar govorijo, ne pije vode. Pojma nimajo, kako bi ravnali, če bi dejansko morali v enem tednu sprejeti več odločitev, kot so jih prej v štirih letih, v mešani koaliciji, kjer je veliko strank, kjer ne odloča samo eden, in v bistvu je to ena taka eklatantna manifestacija nesposobnosti in protislovja in to ne bi preživelo niti dveh ur, če tukaj osrednji mediji te norosti ne bi podpirali."

Predsednik vlade je v nadaljevanju spregovoril o intenzivnem sodelovanju vlade s stroko pri sprejemanju omejitvenih ukrepov in pri tem poudaril: "Skratka, stroka je tista, ki predlaga te ukrepe." Meni, da dejansko ni države, kjer bi stroka imela tako velik vpliv na sprejemanje odločitev, kot je to v Sloveniji. Opozoril je tudi na pomen svetovalne skupine pod vodstvom dr. Mateja Lahovnika, ki skupaj s prostovoljci pripravlja že sedmi zakonski protikoronski paket ukrepov pomoči, t. i. PKP7. "Vsa stroka, ki želi sodelovati, je pač pritegnjena. Zaradi tega smo tudi uspešni v teh težkih razmerah." Ob tem je predsednik vlade poudaril tudi pomen sodelovanja in izmenjave izkušenj v spopadanju z epidemijo z drugimi evropskimi državami.

Na vprašanje, ali imajo tudi v drugih državah tako rušilno opozicijo v času, ko bi narod potreboval enotnost, je predsednik vlade odgovoril: "Nikjer v Evropi ni nobene stranke, ki bi se nekako prištevala k "main streamu", ki bi počela to, kar počne opozicija v Sloveniji."

V nadaljevanju je predsednik vlade spregovoril o trajanju omejitvenih ukrepov v prihodnje. "Ukrepi bodo potrebni toliko časa, dokler se virus ne bo prenehal širiti, in to se ne bo zgodilo prvi dan, ko bo cepivo prišlo v državo, ampak takrat, ko bo vsaj 60 odstotkov ljudi v Sloveniji cepljenih." V nadaljevanju je opozoril na škodljivo strašenje pred cepivom, da se večina ljudi ne želi cepiti, kar ruši prizadevanja vlade za zajezitev širjenja virusa. Epidemija še nekaj časa ne bo obvladana, zato bodo morali nekateri ukrepi ostati v veljavi še nekaj časa. "Recimo Nemčija je včeraj najavila štirimesečno obdobje, v katerem bo določeno število ukrepov v vsakem primeru še vedno veljalo. Mi tega še nismo storili, ker moramo najprej obvladati ta drugi val in potem pač dejansko presoditi, kaj organizirano sproščati in katere ukrepe ohraniti." Če se ukrepov ne bomo držali, bomo po njegovem mnenju nepripravljeni pričakali tretji val, ki je lahko še hujši od drugega, čeprav bo cepivo že "na poti". Ob tem je opozoril tudi na pomen elektronske aplikacije za opozarjanje pred tveganimi stiki, ki so ji mnogi nasprotovali. "Bil je strašanski odpor, informacijska pooblaščenka, varuh človekovih pravic, pač mislim, da ni bilo nevladne organizacije, ki se tukaj ne bi oglasila, da ne govorimo o razpravah v parlamentu. Tudi drugod po Evropi je bilo podobno in smo pač na tem, na čemer smo." Ob tem je opozoril na Finsko kot svetlo izjemo, kjer si je aplikacijo naložila polovica prebivalcev.

Predsednik vlade je v nadaljevanju pogovora spregovoril o družbeni klimi v Sloveniji: "Pri nas je pač neka situacija, kjer se s pojmi razmetava. Očitno se je neka navada ali pa neki princip iz socializma prenesel v samostojno Slovenijo, ko se je ravno obratno poimenovalo stvari. Imeli smo ljudsko demokracijo, pa je bila to ena partijska diktatura. Imeli smo socialistično samoupravljanje, pa je bila to v bistvu krinka za trdo roko partije v družbi in v gospodarstvu. Imeli smo diktaturo proletariata, pa so bili delavci zadnja luknja na piščalki. Tako da zdaj vse tisto, kar Levici ni všeč, poimenujejo za fašizem, diktaturo in tako naprej. V resnici pa sami sprejemajo takšne ukrepe, kadar so na oblasti." Ob tem je dodal, da so kljub temu "ljudje, ki so razumni, omenil sem že ta poziv Dejana Židana, tudi nekaj drugih poslancev iz opozicije v slovenskem parlamentu je včeraj reagiralo drugače. Nekateri so me celo poklicali, ne bom jih izpostavljal, ker bodo potem deležni pogroma. Odkrito so dejali, da se ne strinjajo s tem, kar počnejo njihove stranke, njihovi predsedniki. Se pravi, neko upanje še obstaja."

Na vprašanje, ali bo Levica za svojo držo v času epidemije nagrajena na naslednjih volitvah, je predsednik vlade odgovoril, da se s tem ne ukvarja in da za to tudi nima časa. Opozoril je, da je administracija, ki jo je vlada podedovala, slabša, kot je bila tista pred tridesetimi leti ob nastopu Demosove vlade. Opozoril je tudi, da se dela veliko, da morajo tisti, ki so sposobni in odgovorni, delati še namesto drugih. Po drugi strani pa se po njegovem mnenju ogromno tudi lenari, nagaja. "Imamo cele otoke te levičarske sabotaže na nekaterih ministrstvih, ko se natančno naroči, kakšna rešitev naj pride, pride pa ravno obratno. S številnimi izgovori, torej, polno naporov je potrebnih za to, da stroj približno teče."

Na vprašanje, kako naprej, kaj moramo storiti kot družba, da bomo iz tega izšli zdravi, živi in pa predvsem v nadaljevanju močnejši, je predsednik vlade Janez Janša odgovoril: "Najprej je treba reči, da ne samo večina, ampak velika večina najinih sodržavljanov upošteva ukrepa, resno jemlje epidemijo, se boji za svojo prihodnost, si želi, da bi vsi tako ravnali, ampak to ni dovolj. Če eden od desetih ne upošteva teh ukrepov preventivnega obnašanja, si misli, da je gospod Štrukelj heroj, ker vrže masko dol, ali pa, da je Jani Möderndorfer "frajer", ko pride s plastiko pred sabo v Državni zbor, in temu sledi pač potem še deset odstotkov prebivalstva, kar je 200 tisoč ljudi. Potem so napori nas, 90 odstotkov, zaman. Ker če 200 tisoč ljudi v državi, ki ima dva milijona prebivalcev, širi virus ali pa se "nonšalantno" obnaša do ukrepov, potem lahko drugi val traja pol leta. Preseka ga lahko samo velika precepljenost. Tu ne gre za to, ali bomo epidemijo obvladali. Epidemijo bomo obvladali. Gre za to, kakšno ceno bomo plačali in koliko te cene je preveč, je nad tem, kar je bilo nujno. Koliko ljudi bo zaradi tega umrlo. In tukaj je, kot sem rekel že prej, neizpodbitno dejstvo, ne ukrep, ne vlada, ne odlok virusa ne more zaustaviti." V nadaljevanju je predsednik vlade znova poudaril, da virus lahko zaustavi le odgovorno obnašanje dejansko vseh, vsaj 99 odstotkov prebivalstva. "Če pa so med to izrazito manjšino mnenjski voditelji, če so ti del nekaterih medijev, potem lahko samo vsak dan delamo nove kapacitete in molimo za to, da bo cepivo čim prej."

Predsednik vlade je na koncu pogovora znova pozval k treznosti in odgovornosti. Slovenija po njegovem mnenju ne potrebuje nobene diktature, nobenih izrednih razmer, potrebuje le zdravo pamet in solidarnost. "In dejansko apel na vse, ki ne prenesejo naše vlade. Počakajte nekaj tednov, nekaj mesecev, protestirajte potem, zbirajte se, rišite plakate, kričite smrt Janši in "janšizmu", ne rušite pa teh naporov za to, da se zaustavi virus, ker zaradi tega rušenja umirajo ljudje. Ruši se nam zdravstveni sistem, zaradi česar so potem še dodatne žrtve in dodatna škoda. Nekaj osnovne solidarnosti tukaj, verjamem, da obstaja v vsakem človeku, in zdaj je čas, da pride na dan."