Skoči do osrednje vsebine

Neformalno srečanje ministrov EU za kmetijstvo in ribištvo

Minister dr. Jože Podgoršek se je danes udeležil neformalne videokonference ministrov EU za kmetijstvo in ribištvo. Ministri so imeli na dnevnem redu tako kmetijske kot gozdarske točke. V ospredju je bila razprava o stanju na kmetijskih trgih glede epidemije covid-19, o izgubah hrane ter živilskih odpadkih, afriški prašičji kugi (APK), o skupnem pogledu na Strategijo EU za gozdove ter o pripravah na Vrh Združenih narodov o prehranskih sistemih, ki bo eden največjih mednarodnih dogodkov v času predsedovanja Slovenije Svetu EU 2021.

Minister Podgoršek na neformalnem zasedanju ministrov EU za kmetijstvo in ribištvo

Minister Podgoršek na neformalnem zasedanju ministrov EU za kmetijstvo in ribištvo | Avtor MKGP

1 / 2

Na današnjem neformalnem srečanju ministrov EU za kmetijstvo in ribištvo je Evropska Komisija poročala o aktualnem stanju na kmetijskih trgih, države pa so izmenjale mnenja o ukrepanju na nivoju EU, saj se v drugem valu epidemije covid-19 pričakuje nadaljnja poglobitev neravnovesja v ponudbi in povpraševanju s kmetijskimi proizvodi. Minister dr. Jože Podgoršek je v razpravi povedal, da smo zaznali težave pri nekaterih sektorjih, zlasti sektorju vina, sadja in zelenjave, govejega in prašičjega mesa, predvsem zaradi zaprtja vzgojno-izobraževalnih ustanov in sistema HoReCa. Poudaril je, da se pričakuje izreden in dolgoročen vpliv na kmetijske trge in celotno družbo, zato je »potrebno takoj ukrepati z ustreznejšimi ukrepi preprečevanja in upravljanja kriz, ki bodo poleg ekonomskih vidikov za primarne pridelovalce, upoštevali tudi vidike zagotavljanja prehranske varnosti držav članic in EU kot celote. Glede na znižanje odkupnih cen je Slovenija predlagala aktivacijo ukrepov zasebnega skladiščenja in intervencijskega odkupa v sektorjih mleka in govejega mesa ter aktiviranje ustreznih tržnih shem za prašičje meso. Podobno tudi v sektorju krompirja in sadja in zelenjave.«

Predsedstvo in Komisija sta danes poročala tudi o oceni napredka pri izvajanju sklepov Sveta EU o izgubah hrane in živilskih odpadkih. V ta namen je že nekaj časa aktivna platforma EU o izgubah hrane in odpadni hrani, krepijo se aktivnosti spodbujanja uveljavljanja hierarhije ravnanja z odpadki in uporabe hrane, izobraževanja in ozaveščanja prebivalstva o trajnostnih procesih proizvodnje hrane, potrebnih virih, porabi ter izgubah hrane in živilskih odpadkih, krepijo se raziskave in inovacije, še zlasti v okviru evropskega partnerstva za inovacije. Slovenija je pozdravila prizadevanja za nadaljnje korake za prepolovitev izgub in odpadne hrane na prebivalca vzdolž proizvodne in dobavne verige. Minister dr. Podgoršek je poudaril, da smo v Sloveniji v zadnjem času konkretneje pristopili k reševanju tega izziva. »Cilj EU in tudi Slovenije je zmanjšanje oziroma prepolovitev odpadkov v verigi preskrbe s hrano na polovico.« Minister je tudi izpostavil, da je v usklajevanju nacionalna Strategija za manj izgub in odpadne hrane, ki bo celovito, medsektorsko naslovila to problematiko.

Glede afriške prašičje kuge (APK) pri divjih prašičih v Nemčiji pa sta Češka in Poljska pozvali Komisijo, da naj podpre nadaljnja usklajena prizadevanja držav članic v boju proti APK in ublaži administrativno breme, povezano z ukrepi ter sistemom sofinanciranja, kar je Slovenija podprla. Slovenija se zaveda tveganja, ki ga predstavlja APK, saj so škode, ki nastajajo v prašičerejskem sektorju velike, tudi če je bolezen prisotna le pri divjih prašičih. Zato mora biti po besedah ministra dr. Podgorška poseben poudarek na zaščiti prašičerejskih gospodarstev pred vnosom APK z uvedbo in izvajanjem učinkovitih biovarnostnih ukrepov. »V Državnem zboru je predlog Zakona o APK, ki opredeljuje hitro in učinkovito ukrepanje.«

Ministri so danes obravnavali tudi priprave na Vrh Združenih narodov o prehranskih sistemih v letu 2021. Gre za eno od ključnih aktivnosti v okviru Desetletja Združenih narodov ukrepanja za uresničitev ciljev Agende za trajnostni razvoj 2030. Vrh bo naslovil pomembno vprašanje nujne spremembe naših prehranskih sistemov v trajnostne, pravične in odporne sisteme na globalni ravni, kar je še posebej pomembno v luči novih izzivov globalne preskrbe s hrano, vključno z aktualno pandemijo covid-19. Na ravni EU smo stopili na to pot prehoda z Evropskim zelenim dogovorom, natančneje s Strategijo od vil do vilic in Strategijo za biotsko raznovrstnost, ki opozarjata na pomen in prispevek trajnostne pridelave in predelave hrane za zdravje ljudi in planeta. Slovenija je pozdravila odločitev izvedbe Vrha in opozorila na pomembno vlogo EU tako v okviru priprav na Vrh, kot tudi pri oblikovanju trdnih in ambicioznih mednarodnih zavez za nujne spremembe in prehod na trajnostne prehranske sisteme. Minister dr. Podgoršek je ob tem še dejal, da je Vrh pomemben za Slovenijo, saj gre za enega najvišjih mednarodnih dogodkov, ki bo potekal ravno v času predsedovanja Slovenije Svetu EU.

Predsedstvo je poročalo tudi o nadaljnjih korakih glede oblikovanja skupnega pogleda Sveta EU o vsebini Strategije EU za gozdove. V pripravi je nova Strategija EU za gozdove po letu 2020, katere cilj bo zagotoviti pripravljenost na soočanje s prihodnjimi izzivi in s tem prispevati k doseganju podnebnih in okoljskih ciljev EU. Slovenija je pozdravila napore predsedstva pri oblikovanju skupnega odziva držav članic, še posebej v luči prizadevanj EU pri reševanju izzivov na področju zaščite svetovnih gozdov, krepitve biotske raznovrstnosti, boja proti podnebnim spremembam in določanja novih smernic prehoda na nizkoogljično, podnebno nevtralno in krožno biogospodarstvo. Minister dr. Podgoršek je poudaril, da Slovenija vodi politiko večnamenskosti, sonaravnosti in trajnosti. »Na ta način zagotavljamo visoko raven biodiverzitete, ugodno stanje gozdnih vrst, razpoložljivost lesa kot materialnega in energetskega vira, uskladitev mnogih funkcij gozda ter prilagajanja gozdov in gozdarstva na izzive. Ker pa so mnogi izzivi čezmejni, je ključnega pomena čezmejno sodelovanje pri izmenjavi informacij in izkušenj«. Minister pa je ob tem opozoril, da je treba pri prihodnjih ukrepih EU v gozdarstvu upoštevali različna izhodiščna stanja posameznih držav članic ter različne regionalne pristope, posebnosti lokalnih sektorjev ter posebnosti upravljanja in gospodarjenja z gozdovi, ki prinašajo dobre rezultate.