Skoči do osrednje vsebine

Na izrednem zasedanju notranjih ministrov EU o boju proti terorizmu in paktu o migracijah

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs in državni sekretar dr. Anton Olaj sta se danes prek videokonferenčnega klica udeležila izrednega zasedanja sveta notranjih ministrov EU.
Dopoldanski del zasedanja, ki se ga je udeležil državni sekretar, je bil namenjen razpravi o boju proti terorizmu. Povod za uvrstitev te teme na dnevni red zasedanja so bili nedavni teroristični napadi po Evropi, ki jih Slovenija najostreje obsoja.

Državni sekretar dr. Anton Olaj je ob tem poudaril, da se v Sloveniji, ki je zaradi svoje geografske in tranzitne lege vstopna točka v schengensko območje, zavedamo, da stabilna varnostna situacija ni samoumevna. »Zato se posvečamo predvsem tesnemu sodelovanju s partnerskimi državami, zlasti z regijio Zahodnega Balkana.«

Podprl je skupno izjavo, ki jo je pripravilo nemško predsedstvo in s katero se na ravni EU enotno obsojajo tovrstni napadi in potrjuje enotnost v boju proti terorizmu. V prihodnosti bodo, kot je dejal dr. Olaj, ključne predvsem aktivnosti za krepitev operativnih zmogljivosti Europola, osredotočiti se je treba na analizo obsežnih podatkovnih baz in preprečevanje radikalizacije. Aktivnosti na ravni EU je treba usmeriti tudi v krepitev sodelovanja z obveščevalnimi službami. »Bistveno je ustrezno in pravočasno prepoznavanje novih groženj, zato je ključnega pomena preventivno delovanje in deljenje informacij med državami članicami EU«.

Olaj je še poudaril, da bo Slovenija »nadaljevala izvajanje že zastavljenih iniciativ in obstoječih orodij, v polni meri pa se bomo posvetili tudi uresničevanju identificiranih aktivnosti, navedenih v skupni izjavi«.

V drugem delu zasedanja, ki se ga je udeležil minister za notranje zadeve Aleš Hojs, so ministri razpravljali o paktu o migracijah in azilu. Minister Hojs je najprej povedal, da temeljito preučujemo pakt in da se nam pri tem poraja čedalje več vprašanj. »Pripravljen sem prispevati k političnemu dogovoru in upam, da ga bomo dosegli do konca nemškega predsedovanja.«

Z nekaterimi deli pakta se Slovenija strinja, to sta na primer zunanja dimenzija in splošni pristop glede vračanja, je bil jasen minister in dodal, da za Slovenijo obstajajo tri pomembna področja, in sicer vprašanje solidarnosti, postopki na meji in vloga agencij EU, o katerih bo treba še razpravljati.

»V Sloveniji letos beležimo približno 12.000 nezakonitih prehodov meje, kar je enako, kot če bi v Italijo prispelo 360.000, v Nemčijo pa skoraj pol milijona ljudi. To dejstvo je treba pri oblikovanju migracijske politike ustrezno upoštevati. Jasno pa bo treba določiti tudi, da se postopki na meji izvajajo na zunanji meji EU. Meja med Slovenijo in Hrvaško je zunanja schengenska meja in v trenutnih besedilih predlogov zakonodajnih aktov postopki na tej meji niso ustrezno določeni, kar pomeni sivo polje,« je dejal minister in pozval tudi k enotnejši platformi na ravni EU pri vračanju oseb v tretje države.

Dopolniti bo treba tudi koncept sponzorstva za vračanje, ki za Slovenijo ni prava alternativa za relokacijo. »Majhne države članice imamo zelo omejena sredstva za zagotavljanje uspešnih vrnitev migrantov v njihove države, vrnitev pa ne bo uspešna, če bomo po EU premeščali nezakonite migrante. To bo le še dodaten dejavnik potega, kar so za Slovenijo sicer že operacije iskanja in reševanja.« 

Za Slovenijo je bistvenega pomena tudi večja vloga agencij EU, ki bodo eden izmed temeljev prihodnje migracijske politike EU. Pri tem je minister Hojs poudaril vlogo Evropskega azilnega podpornega urada. »Čim prej bi morali sprejeti prenovljeno pravno podlago, s čimer jim bomo zagotovili potrebna pooblastila in sredstva za izpolnjevanje nalog,« je sklenil minister in dodal, da bo Slovenija konstruktivno sodelovala pri pogajanjih.