Skoči do osrednje vsebine

Čez teden dni bo super dan – zajtrk z medom!

Tudi letos bomo na tretji petek v novembru (20. 11.) obeležili dan slovenske hrane. Na ta dan pa se posebej spomnimo na naše najmlajše, vzgojitelje, starše, katerim je v prvi vrsti – že 10. leto po vrsti, namenjen Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ). Zaradi razmer letos TSZ v šolah in vrtcih ne bo izveden, kot smo ga bili navajeni. Zato pa bo več pozornosti namenjene spodbujanju širše javnosti k obeležitvi dneva slovenske hrane, ozaveščanju o njegovem pomenu in ključnih sporočilih, zagotovo pa bo eden od načinov tudi priprava zajtrka doma, v službenih kolektivih in kjerkoli drugod, z lokalnimi živili.

Ne samo kruh, maslo, med, mleko in jabolko, ki ponazarjajo TSZ, zajtrk lahko sestavljajo tudi različne kaše, jajca, marmelade in tako naprej. Pri sestavljanju jedilnikov je pomembna predvsem pestrost in pa, da je čim več živil pridelanih in predelanih v Sloveniji. Zagotovo pa bo obeležitev še boljša, če bodo tudi v druge dnevne obroke vključena lokalna živila. Ob letošnjem jubilejnem Tradicionalnem slovenskem zajtrku, ki je nastal na pobudo Čebelarske zveza Slovenije, je bil za slogan izbran Zajtrk z medom – super dan!

Na kmetiji Lesjak

Na kmetiji Lesjak | Avtor Tomo Jeseničnik

Vlada je 2012 sprejela sklep o razglasitvi dneva slovenske hrane, ki ga od takrat obeležujemo vsako leto, in sicer na vsak tretji petek v novembru, letos ga bomo tako obeleževali 20. novembra. Z razglasitvijo dneva slovenske hrane dajemo pomemben pečat hrani iz lokalnega okolja, ozaveščamo javnost o pomenu domače pridelave in predelave hrane ter uživanju le-te, ter o zajtrku, kot pomembnemu dnevnemu obroku za zdrav način življenje in prehranjevanja. Glavni namen razglasitve tega dne je torej podpora domačim pridelovalcem in predelovalcem hrane, spodbujanje zavedanja in pomena domače samooskrbe, zavedanje o pomenu opraševanja čebel in ostalih opraševalcev, ohranjanje čistega, zdravega okolja, ohranjanje podeželja, seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane in spodbujanje zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju.

Ob dnevu slovenske hrane so izpostavljene naslednje pomembnejše vsebine:

  • hrana iz lokalnega okolja je sezonsko dostopnejša, sadje in zelenjava imata več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost; zaradi bližine proizvodnje se lahko uporablja manj aditivov, kot so konzervansi, barvila in podobno, taka živila pa so tudi prepoznavna po bogatem in tradicionalnem okusu
  • podpiramo domačo proizvodnjo in ohranjamo domača delovna mesta; posledično s tem skrbimo za stabilno financiranje šolstva, zdravstva, socialnih transferjev in podobno
  • ohranjamo poseljenost, obdelanost in urejenost slovenskega podeželja
  • zaradi krajših transportnih poti in manjše uporabe embalaže varujemo okolje
  • zagotavljamo večjo prehransko varnost v državi
  • s tem, ko spodbujamo povečanje samooskrbe s hrano v državi, povečujemo kakovost življenja vseh vključenih v proces, od pridelave do potrošnje hrane

Mladim je preko TSZ pobližje prikazan poklic kmeta, čebelarja, pridelovalca in predelovalca kot nekaj pozitivnega in kot pomemben poklic za doseganje pomembnih strateških ciljev. Posebej pa je pomembno, da se pri mladih spodbudi pozitiven odnos do podeželja, do vsega kar sodi zraven, saj bo prihodnost kmetijstva oziroma prehranskega sektorja odvisna od tega, kako bomo mlade izobrazili in navdušili za ta področja.

Čeprav bo letošnji TSZ drugačen, kot smo ga vajeni, pa moramo ob tej priložnosti izreči posebno zahvalo vsem šolam, vzgojno-izobraževalnim institucijam, vzgojiteljem, staršem, drugim državnim in nevladnim institucijam, ki so skupaj z nami deset let gradili trdne temelje pri mladih. Prve generacije, ki so okusile TSZ, se ga zagotovo spominjajo, pri marsikomu je pustil pomembno sled. Iskrena zahvala pa še posebej vsem slovenskim kmetom in podjetjem, ki neumorno dan za dnem skrbijo, da so naši krožniki polni dobre, okusne lokalne hrane in pridelkov! Njihovo delo in trud globoko spoštujemo in cenimo!

Pri organizaciji Tradicionalnega slovenskega zajtrka poleg ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, sodelujejo še ministrstva, pristojna za zdravje, izobraževanje, kulturo, okolje in prostor, Čebelarska zveza Slovenije (pobudnica projekta), Zavod za šolstvo, Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije -Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Zveza sadjarskih društev Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zadružna zveza Slovenije ter Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.

Pobuda je dobrodošla tudi za najširšo javnost, saj s svojimi sporočili in namenom naslavlja tudi druge mlade, zato želimo, da bi projekt našel odmev tudi med srednješolci in študenti. Aktivnostim se sicer vsako leto pridruži vrsta drugih posameznikov, institucij, podjetij, gostinskih obratov, turističnih objektov, in podobno, ki na simboličen način podprejo in širijo pomen sporočil dneva slovenske hrane preko svojih aktivnosti. Pri devetletnem »obračunu« projekta Tradicionalni slovenski zajtrk nam je še posebej v veselje opažanje, da se je obeleževanje dneva slovenske hrane s Tradicionalnim slovenskim zajtrkom iz vrtcev in osnovnih šol razširilo tudi v številne druge ustanove, kot so na primer domovi za starejše, pa tudi že nekatere srednje šole in številna podjetja.

Več o Tradicionalnem slovenskem zajtrku na spletni strani Naša super hrana.