Skoči do osrednje vsebine

29. letna konferenca kakovosti, Kakovost v novi dobi domišljije

Letna konferenca kakovosti in odličnosti je največji ter hkrati tudi najbolj odmeven dogodek s tega področja, ki ga vsako leto organizira Slovensko združenje za kakovost in odličnost. Na dogodku sodelujejo različni domači in tuji strokovnjaki, ki predstavijo najnovejša dognanja na področju kakovosti, izmenjajo znanja ter praktične izkušnje. Tudi letos je s svojim bogatim strokovnim znanjem s področja meroslovja v zdravstvu sodeloval Urada Republike Slovenije za meroslovje skupaj z nosilcem nacionalnega etalona s področja termodinamične temperature, Fakulteto za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani.
Slika prikazuje lepljenko ekranov kot utrinkov virtualnega predstavljanja svojih predavanj na daljavo s strani dr. Sama Kopača, dr. Irene Grabec Švegl in dr. Igorja pušnika.

Posnetek virtualnega poteka konference kakovosti

Direktor urada dr. Samo Kopač je v uvodnem modulu Zdravstvo s predavanjem »Z zanesljivi meritvami do pravih odločitev« na pomen merjenj v našem življenju s poudarkom na področju zdravstva. V svojem zelo nazornem predavanju je predvsem opozoril na »osnovna meroslovna načela, na katera je potrebno biti pozoren pri sprejemanju odločitev na podlagi meritev. Da bomo lahko na podlagi rezultatov meritev sploh lahko sprejeli ustrezno odločitev, je najprej potrebno določiti namen in lastnosti uporabljenih meril in merilnih metod. Z merili je potrebno zagotoviti merilno sledljivost do predpisanih in mednarodno dogovorjenih enot sistema SI, kar enostavno pomeni, da so na primer rezultati analiz, potrebnih za postavljanje diagnoz, ki jih izvede laboratorij nekega zdravstvenega doma v Sloveniji, zanesljivi tudi pri določanju diagnoze v bolnišnici na primer v Avstriji. Osnovna meroslovna načela sicer veljajo za vsakršno meritev, še posebej pa je ključno, da se jih upošteva tudi v zdravstvu, saj je razumevanje rezultatov meritev in analiz ključno pri odločitvah zdravnikov, od katerih je odvisno naše zdravje in naše življenje.«

Ključno sporočilo celotnega strokovnega predavanja je tako bilo, da »merjenja že ves čas igrajo ključno vlogo v našem življenju in so osnova za sprejemanje odločitev. Kakovost in učinkovitost procesov pa sta odvisna od merjenj« in na področju zdravstva lahko vidimo, da je »Včasih od meritev in odločitev, sprejetih na njihovi podlagi, odvisno tudi naše življenje!«

V drugem modulu Zdravstva sta nato vodja sektorja za nacionalne etalone in kemijska merjenja, na Uradu za meroslovje, dr. Irena Grabec Švegl ter izr. prof. dr. Igor Pušnik, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani ta meroslovna načela še podkrepila s konkretnimi primeri oziroma predavanji.

Dr. Irena Grabec Švegl je v predavanju z naslovom »Meroslovni izzivi povezani z uporabo merilne opreme in interpretacijo rezultatov merjenj v medicini« izpostavila meroslovni vidiki, na katere je potrebno biti posebej pozoren pri uporabi merilne opreme ter pri interpretaciji rezultatov merjenj  v medicini. V povezavi s tem je nazorno s primeri iz prakse pojasnila pojem zagotavljanja sledljivosti in primerljivosti opravljenih meritev ter njihovo navezavo na mednarodnim sistem merskih enot (SI). Kot je povedala »Pri izvedbi diagnostičnih preiskav in  zdravljenju  pacientov se uporablja najrazličnejša oprema s katero se opravljajo številna  fizikalna in kemijska merjenja, ključna za uspešno zdravljenje pacientov. Pri tem gre za merjenja  različnih parametrov oz. veličin v širokih merilnih območjih: od preprostih meritev v okviru rutinskih zdravniških pregledov (na primer telesna temperatura, masa, dolžina, krvni tlaka) do zahtevnih in natančnih meritev istih veličin s kompleksnimi merilnimi sistemi pri različnih operacijah in zahtevnih postopkih zdravljenja. Poseben in raznolik sklop so merjenja v laboratorijski bio-medicini, ki vključujejo merjenja številnih bioloških in bio-kemijskih parametrov, pogosto v izjemno nizkih koncentracijah.«

Izr. prof. dr. Igor Pušnik pa je v predavanju »Merjenje telesne temperature« predstavil trenutno zelo aktualno problematiko, tudi v luči COVID-19, merjenje telesne temperature pri človeku. Kot je že v uvodu je pojasnil »koncept telesne temperature, katere točno in sledljivo merjenje še zdaleč ni tako enostavno, kot se morda zdi na prvi pogled. Za merjenje se uporabljajo različni inštrumenti zelo različnih tehnologij (kontaktna, brezkontaktna merjenja), na različnih merilnih mestih telesa. Za zagotavljanje točnosti in sledljivosti moramo imeti možnost umerjanja inštrumentov, kar je poseben problem. V nadaljevanju so predstavljeni merilniki temperature, ki so v trenutnih razmerah najbolj pogosto uporabljeni za merjenje telesne temperature, vendar je njihova uporaba s stališča tako točnosti kot sledljivosti najbolj problematična. V zaključku je predstavljena pregledna tabela merilnikov temperature človeškega telesa, ki naj služi kot pripomoček pri odločanju za ustrezno izbiro merilnega instrumenta glede na dane okoliščine.«

Predavanja:

dr. Samo Kopač, Urad RS za meroslovje, Z zanesljivimi meritvami do pravih odločitev

dr. Irena Grabec Švegl, Urad RS za meroslovje, Meroslovni izzivi povezani z uporabo merilne opreme in interpretacijo rezultatov merjenj v medicini in 

izr. prof. dr. Igor Pušnik, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani, Merjenja telesne temperature.