Skoči do osrednje vsebine

Les je naša zelena prihodnost

Dan slovenskega lesarstva, osrednji strokovni dogodek na področju slovenske lesne industrije, sta letos prvič organizirali SPIRIT Slovenija in Direktorat za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Udeležence virtualnega dogodka je nagovoril tudi minister Zdravko Počivalšek, ki je izpostavil, da je lesnopredelovalna industrija za Slovenijo izrednega, strateškega pomena, zato si zasluži posebno pozornost.
Nagovor ministra Zdravka Počivalška

Nagovor ministra Zdravka Počivalška | Avtor: Nebojša Tejić, STA

Minister Zdravko Počivalšek je uvodoma izrazil zadovoljstvo nad tem, da v zadnjih letih lesna industrija, skupaj s pohištveno, beleži pozitivne trende. Poudaril je, da se je od leta 2010 do 2019 povečalo število podjetij za 14%, prihodki od prodaje za 35%, dodana vrednost na zaposlenega pa za 73%. »Pri tem moramo upoštevati tudi multiplikativne učinke, ki jih prinaša lesna industrija. Vse panoge, povezane z lesom, tako skupaj dosegajo okoli 2,6 milijarde evrov prihodkov od prodaje letno. Razvojni potencial in pomen lesne panoge je izjemen - tako z vidika pozitivnih okoljskih in ekonomskih vplivov, zagotavljanja večje samooskrbe in samozadostnosti, kakor tudi z vidika širšega družbenega pomena«, je poudaril minister.

Danilo Anton Ranc, generalni direktor Direktorata za lesarstvo je na novinarski konferenci izpostavil, da letno priraste 9 milijonov m3 lesa, v letu 2019 je bilo posekanega 5,3 milijona m3, v Sloveniji sta bila predelana približno 2 milijona m3 hlodovine, skoraj 3 milijone m3 lesa, skupaj z lesnimi ostanki pa je bilo izvoženega. »Ključna je zagotovitev ustrezne oskrbe z lesno surovino ter večja predelava lesa doma v končne izdelke z visoko dodano vrednostjo in pri gradnji, kar prinaša tudi nova, zelena, delovna mesta ter višji standard,« je dodal direktor.  

Direktorat za lesarstvo lesno panogo podpira z različnimi aktivnostmi in spodbudami ter s podpiranjem domačih in tujih investitorjev – med naložbami, ki jih je vlada uvrstila med prioritetne strateške naložbe je tudi sedem lesno predelovalnih centrov, katerih skupna investicijska vrednost presega 140 milijonov evrov. »Pomen lesa je predstavljen tudi v novi Slovenski industrijski strategiji 2021-2030, cilji pa so do leta 2030 povečati količino doma predelanega lesa na 3 milijone m3 letno, prihodke od prodaje v lesni panogi na 2,5 milijarde evrov in število zaposlenih na vsaj 15.000.

SPIRIT Slovenija skupaj z Direktoratom za lesarstvo že od leta 2013 izvaja vrsto aktivnosti za promocijo slovenskega lesa in lesenih izdelkov doma v tujini, je povedal vršilec dolžnosti direktorja SPIRIT Slovenija dr. Tomaž Kostanjevec. »V letošnjem letu smo za promocijske aktivnosti s področja lesarstva namenili nekaj čez 200.000,00 evrov, v prihodnjem letu pa bomo tako sredstva kot aktivnosti še okrepili. Prizadevamo si za ustvarjanje pozitivne podobe lesa v splošni in strokovni javnosti ter krepimo zavedanje o lesu«. Izpostavil je, da je 1. Dan slovenskega lesarstva med prvimi tovrstnimi v celoti virtualno izvedenimi panožnimi dogodki, kar daje lesu ter lesni panogi še posebno prepoznavnost in pridih sodobnosti.

Dogodek se bo bo zaključili s slavnostno razglasitvijo nagrajencev natečaja za Naj – leseno gradnjo 2020 za objekte, ki so bili zgrajeni v zadnjih petih letih. Ob tej priložnosti je SPIRIT Slovenija s partnerji izdala tudi brošuro vseh prijavljenih objektov z naslovom Les=zares.

Danilo Anton Ranc in Tomaž Kostanjevec na novinarski konferenci

Danilo Anton Ranc in Tomaž Kostanjevec na novinarski konferenci | Avtor: Nebojša Tejić, STA