Skoči do osrednje vsebine

Z zmago ekipe Horizon4 se je zaključil letošnji tradicionalni hackathon

Z zmago ekipe Horizon4 se je zaključil letošnji tradicionalni hackathon, ki ga organiziramo z namenom uporabe odprtih podatkov javnega sektorja in medsektorskega povezovanja. Vodilna tema: »Življenje s podnebnimi spremembami«.

Danes je potekal spletni zaključni dogodek tretjega, že tradicionalnega hackathona, katerega vodilna tema so bile podnebne spremembe.

Ideja o hackathonih, katerih namen bi bil čim bolje uporabiti odprte podatke, ki jih ponuja javni sektor, hkrati pa z medsektorskim povezovanjem in sodelovanjem poiskati rešitve na katero od aktualnih vprašanj, se je rodila pred dvema letoma, ko smo v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo organizirali prvi tovrstni hackathon z naslovom Kulturna dediščina na dlani. Lani smo tekmovalcem v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve – Policijo postavili izziv na temo varnosti in mobilnosti, letos pa smo v sodelovanju z Agencijo Republike Slovenije za okolje in Direkcijo Republike Slovenije za vode izbrali podnebne spremembe.

Že ob pregledu prijav smo z veseljem ugotavljali, da smo tudi letos izbrali zelo aktualno in perečo tematiko, ki so ji tekmovalci z uporabo odprtih podatkov odprli izjemen spekter možnosti za ustvarjanje najrazličnejših informacijskih rešitev.

Zaradi epidemije smo organizacijo izpeljali drugače, a nič manj pozitivno in zagnano. Kot organizatorji smo se povezali z naslednjimi partnerji: Ministrstvom za javno upravo, Tehnološkim parkom Ljubljana, d. o. o, Agencijo Republike Slovenije za okolje, Direkcijo Republike Slovenije za vode, Uradom Republike Slovenije za komuniciranje in naslednjimi tehnološkimi partnerji: Microsoft, Oracle, Comtrade Solutions, XLAB, GDI, ESRI, Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za računalništvo in informatiko ter s podjetjem Transformation Lighthouse.

Kmalu je bilo jasno, da bo vse potekalo v obliki spletnega dogajanja, tudi osrednji septembrski hackathon konec tedna, ko so se tekmovalne ekipe zavzeto lotile dela in nekateri od tekmovalcev zaradi intenzivne ustvarjalne dinamike niso zatisnili očesa. Letos je 26. in 27. septembra sodelovalo skupno 14 ekip, v drugi krog pa se je uvrstilo šest najboljših.

Kakšni so bili izzivi letošnjega hackathona »Življenje s podnebnimi spremembami« in zakaj takšen naslov?

Tekmovalce smo povabili k iskanju informacijskih rešitev, ki bi dale odgovor na vprašanje: Kaj lahko danes naredimo, da omilimo posledice podnebnih sprememb za prebivalstvo Slovenije?

Ponudili smo jim odprte podatke Agencije Republike Slovenije za okolje in Direkcije Republike Slovenije za vode, široko podnebno tematiko pa smo strnili v tri nekoliko ožje vsebinske izzive, na katere so morali ponuditi odgovor v obliki inovativne informacijske rešitve:

  1. Pomoč pri vzpostavitvi boljšega odnosa do vodnih zalog ter soočanje s sušo.
  2. Strateška igra podnebnih sprememb – kako blažiti podnebne spremembe in kako se jim prilagajati.
  3. Soočanje s poplavami – da nas ne poplavi ter kam in kako z viški vode.

V Sloveniji se je podnebje v zadnjih šestdesetih letih močno spremenilo. Povprečna temperatura zraka se je povišala za 2 °C, na zahodu države imamo manj padavin, manj je snega. Vedno pogosteje se srečujemo z obema hidrološkima ekstremoma, sušami in poplavami. Projekcije kažejo, da se bo podnebje tudi zaradi naših dejavnosti v tem stoletju še naprej spreminjalo. Vedno pogosteje se bomo soočali z daljšimi in močnejšimi vročinskimi valovi ter sušami. Pogostejše bodo izjemno močne padavine, v zimskem času bomo imeli vedno manj snežne odeje. Kako velike bodo te spremembe konec stoletja, je odvisno tudi od odločitve prav vsakega od nas.

graf v obliki stolpičev in simbolnimi fotografijami za gospodinjska in ostala opravila

Letni prihranek izpustnih toplogrednih plinov v letu 2017, Vir: raziskava Wynes in Nicholas, Environmental Research Letters, 2017 | Avtor Environmental Research Letters

Podatki, povzeti po raziskavi Wynes in Nicholas, Environmental Research Letters, 2017, v grafu prikazujejo letni prihranek izpustnih toplogrednih plinov od najmanjšega do največjega v letu 2017 z naslednjimi ukrepi: prehod na sijalke manjše moči, sušenje prerila na zraku, ločevanje in recikliranje odpadkov, pranje perila pri nižjih temperaturah, zamenjava bencinskega ali dizelskega avtomobila za hibridnega, uživanje hrane rastlinskega izvora, odpoved električnemu avtomobilu, (samo)oskrba z obnovljivo električno energijo v gospodinjstvu, življenje brez avtomobila z notranjim zgorevanjem, odpoved enemu čezoceanskemu letu. 

Ustvarjalni konec tedna se je zaključil z izbiro šestih najboljših ekip oziroma njihovih rešitev. To so bile ekipe: Horizon4, Okoljebranilci, Greata`s Angels, EkoGekos, Smrkci in Vodko.

Delo ekip s tem ni bilo končano. Sledila je dodelava rešitev pod mentorstvom strokovnih sodelavcev Tehnološkega parka Ljubljana. Časa za dopolnitve, spremembe in izdelavo končne podobe informacijske rešitve je bilo do današnjega zaključnega dogodka, ko je vseh šest ekip svoje, tokrat izpiljene rešitve znova predstavilo spletnemu občinstvu, malo.

Zaključni spletni dogodek – razglasitev treh zmagovalnih ekip

Več kot 150 zbranih udeležencev sta na začetku današnjega dogodka nagovorila državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo mag. Peter Geršak in državna sekretarka na Ministrstvu za okolje dr. Metka Gorišek

Kot je uvodoma poudaril Geršak, je Slovenija po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj OURdata Index med najboljšimi državami na svetu glede politike in dejavnosti odprtih podatkov. Opozoril je na pomen, ki ga Ministrstvo za javno upravo daje sodelovanju med zasebnim in javnim sektorjem na področju podatkov, ter poudaril, da so podatki »nova nafta, torej ena izmed naših najpomembnejših dobrin, ne le v javnem sektorju, temveč tudi v gospodarstvu in družbi kot celoti«, zato je udeležence znova povabil, da se pridružijo Stičišču odprtih podatkov Slovenije – OPSI HUB-u. Ob koncu je Geršak spomnil na še eno informacijsko rešitev, ki je izjemno aktualna v teh dneh, aplikacijo #OstaniZdrav, ter pozval k njeni uporabi.

Dr. Metka Gorišek je dejala, da se vpliv podnebnih sprememb pozna že danes, še bolj intenziven pa bo v prihodnje s pogostimi poplavami in dlje trajajočimi sušami. Kot je dejala, je zmotno prepričanje, da posameznik ne more vplivati na podnebne spremembe, saj je dejstvo, da bo vsak od nas moral spremeniti način življenja in ozavestiti načelo: »Dobro se z dobrim vrača.«

Pred predstavitvijo izpiljenih rešitev šestih ekip so svoje vtise o hackathonu delili z nami tudi vsebinski in tehnološki partnerji letošnjega srečanja. Mag. Aleš Veršič z Ministrstva za javno upravo je poudaril, da je bistvo hackathonov, ki slonijo na odprtih podatkih javnega sektorja, v tem, da gre po eni strani za uporabo odprtih podatkov javnega sektorja, po drugi strani pa so takšna srečanja odlična priložnost za medsektorsko in tudi medgeneracijsko povezovanje, izmenjavo dobrih praks in posredovanje znanja.

Šest najboljših ekip se predstavi

Najteže pričakovani del današnjega zaključnega dogodka je bila ponovna predstavitev šestih ekip in njihovih, zdaj že izpiljenih in dodelanih rešitev.

Smrkci

Njihova aplikacija uporabniku na pregleden način podaja nasvete, kako se pravilno odzvati na dogodke, kot so poplave, požari in potresi, ter ga hkrati ozavešča o varstvu okolja. Svet stoji na naših najmlajših, zato so zanje zasnovali igro, prek katere se učijo odgovornega ravnanja do okolja in pravilnih ukrepov v primeru naravnih nesreč.

Horizon4

Njihova rešitev zajema personalizirane interaktivne oglase, ki ljudi ozaveščajo o spremembah v okolju. Oglas bo kmetu pokazal, kaj bi suša pomenila za njegove poljščine, Primorcem, kako se bo gladina morja dvignila ob obalnih mestih, in podobno. Hkrati nas vodi na platformo, ki na podlagi podatkov Agencije Republike Slovenije za okolje nudi napovedi za prihodnje vremenske razmere (vročinska obdobja, suše) in številne pripomočke, ki bodo v pomoč pri varčevanju z vodo, ločevanju odpadkov in podobno.

EkoGeko

Ekipa je razvila idejni načrt in prototip aplikacije EkoGeko, namenjene za ozaveščanje o okolju prijaznemu življenjskemu slogu in za spodbujanje ljudi k njemu. Aplikacija omogoča uporabnikom, da sodelujejo v skupinskih izzivih, ki imajo pozitiven vpliv na podnebje. Obogatena je z elementi poigritve, ki pozitivno vplivajo na udejstvovanje uporabnikov na platformi in ji dodajo pridih tekmovalnosti. Aplikacija ponuja številne izzive, katerih cilj je znižanje ogljičnega odtisa sodelujočih. Ljudi želimo motivirati in jim pokazati, da lahko prav vsak s svojimi dejanji prispeva k širšemu cilju.

Okoljebranilci

Računalniška igrica, ki je na voljo za mobilne platforme in splet. Izdelana je kot spletna aplikacija, ki je prilagojena tudi za mobilne telefone. Aplikacija je izdelana kot ogrodje, v katero lahko vstavljamo vsebino, ki je posebej prilagojena za predmeta družba ter tehnika in tehnologija v vseh razredih.

Vodko

Vodko je inteligentni poplavni asistent, ki omogoča napoved poplav v realnem času in izdajanje opozoril za ustrezen odziv. Na podlagi realnih podatkov iz okolja prikazuje aktualno stanje glede na vreme ter z uporabo strojnega učenja in umetne inteligence poskrbi za napoved verjetnosti poplav za prihodnje dni. Iz zbranih podatkov se Vodko stalno uči in izboljšuje, s tem pa ustvarja bolj varno in zdravo okolje. 

Greata`s Angels

Njihova rešitev je mobilna aplikacija, ki uporabnikom svetuje najboljše ujemanje z raznoliko in avtohtono vrsto poljščin na podlagi odprtih okoljskih podatkov, vezanih na lokacijo njihovega zemljišča. Aplikacija oceni raznolik nabor vrst poljščin (oceni ustreznost posamezne poljščine glede na parametre: količina dežja, število sončnih dni, število dni s snežno odejo spomladi, kakovost zraka in tal), opozori glede poplavne varnosti zemljišča, glede sušnih obdobij in drugo.

Glasovanje in zmagovalne tri ekipe

Trenutkom napetosti po glasovanju je sledila razglasitev: 3. mesto (1.000 evrov) je dosegla ekipa Smrkci, 2. mesto (1.500 evrov) ekipa EkoGekos in 1. mesto (2.500 evrov) ekipa Horizon4.

Občutke po zmagi je z nami delil član zmagovalne ekipe Jani Kaukler, ki je strnil prve vtise. Povedal je, da je bilo delo sicer naporno, a dinamika je ponudila tudi veliko zabave: »Veliko smo se naučili in spoznali mnoga nova, zelo uporabna orodja, s katerimi je možno res veliko narediti. Svojo idejo smo razvijali z namenom, da doseže čim več ljudi. Na samem hackathonu smo najbolj pogrešali tako imenovano white board, torej tablo, na katero pišemo in jo brišemo, lepimo vse mogoče in jo imamo vedno zraven, kadar hackathoni potekajo v živo.«