Skoči do osrednje vsebine

Minister Tonin na uradnem obisku na Madžarskem z madžarskim obrambnim ministrom o sodelovanju na obrambnem in vojaškem področju

Na povabilo ministra za obrambo Republike Madžarske dr. Tiborja Benka je bil včeraj in danes na uradnem obisku na Madžarskem minister za obrambo Republike Slovenije mag. Matej Tonin.

Bilateralno srečanje ministrov je bilo organizirano z namenom nadaljnje poglobitve sodelovanja med državama, ki je že sedaj bogato in razvejano, ter določitve smernic za prihodnje skupno delovanje.
Po sprejemu ministra Tonina z vojaškimi častmi pred Vojaškim zgodovinskim inštitutom in muzejem v Budimpešti sta ministra opravila dvostranske pogovore,  o vprašanjih modernizacije obrambnih sil, dobrih praks glede nakupov opreme in oborožitve, ki jih je Republika Madžarska izvedla v preteklih letih, in o zagotavljanju kadrov za popolnjevanje vojsk. Dotaknila sta se tudi sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah ter mogočega sodelovanja v okviru različnih pobud tako madžarskih kot tudi slovenskih.

Ministra sta se strinjala, da je sodelovanje na obrambnem področju dobro in da ga je potrebno nadgraditi. Minister Tonin je madžarskemu kolegu Benku čestital za uspešno izvedeno modernizacijo madžarskih oboroženih sil in poudaril, da je tudi prioriteta Slovenske vlade modernizacija Slovenske vojske. V ta namen si prizadevamo sprejeti zakon o investicijah, s katerim bi Slovenski vojski omogočili nadaljnji razvoj, je povedal minister Tonin in dodal, da poleg načrtovanih investicij veliko vlagamo tudi v pridobivanje kadra.

Madžarska bo prihodnje leto prevzela poveljevanje v KFOR. Minister Tonin je ob tem povedal, da Slovenija Madžarsko pri tem podpira in da bo na Kosovu ostala tudi v prihodnje, saj sta mir in varnost na Balkanu slovenska prioriteta. Minister Tonin za leto 2023 napovedal postavitev mobilne vojaške bolnišnice Role 2 v Maliju. Slovenija bo zagotovila tehniko in opremo, medtem ko si minister prizadeva, da bi države iz regije Zahodnega Balkana ponudile zdravstveno osebje, ki ga Slovenija nima dovolj. Minister Tibor Benko je pozdravil to človekoljubno pobudo in dodal, da bodo preučili možnost napotitve zdravstvenega osebja v ROLE 2. Minister Tonin je izpostavil tudi pomen regionalnega sodelovanja z vidika ohranjanja stabilnosti in varnosti na Zahodnem Balkanu.

Minister Tonin je sogovornika seznanil tudi z aktualnim stanjem na področju reform obrambnega in vojaškega sistema v Republiki Sloveniji ter s pripravami Republike Slovenije in Ministrstva za obrambo na predsedovanje Svetu Evropske unije v drugi polovici leta 2021. Ob tem je izpostavil stališče RS po krepitvi nadaljnjega bilateralnega sodelovanja na obrambnem področju. Madžarskemu kolegu se je v zahvalil za sodelovanje v Natovi mirnodobni operaciji  Air policinga v zračnem prostoru Republike Slovenije. »To je dokaz solidarnosti med zavezniki,« je dejal minister Tonin.

Sogovornika sta se pogovarjala tudi o vojaški mobilnosti in o Večnacionalnem divizijskem poveljstvu center (MND-C), ki ga vzpostavlja Madžarska. Gre za madžarsko pobudo z namenom krepitve regionalnega sodelovanja ter krepitve vloge, prisotnosti in ambicij regije v okviru Natove okrepljene odvračalne in obrambne drže. Slovenija bo v pobudi sodelovala kot opazovalka. Minister Tonin je izrazil zadovoljstvo zaradi obširnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Madžarsko tudi skozi regionalne iniciative, kot je na primer Pobuda za obrambno sodelovanje (Central European Defence Cooperation - CEDC), in ob koncu pogovorov povabil ministra Benka na naslednje srečanje v Slovenijo, ki bo v okviru pobude CEDC predvidoma decembra.

V okviru programa obiska se je državni sekretar mag. Damijan Jaklin ločeno sestal s predstavniki Ministrstva za notranje zadeve, državnim sekretarjem za notranjo varnost Károlyjem Pappom, ki je pristojen tudi za področje varstva pred naravnimi in drugimi  nesrečami, in generalnim direktorjem Nacionalnega generalnega direktorata za upravljanje ob nesrečah generalmajorjem dr. Zoltánom 
Górom. Namen njegovih srečanj je bil, da madžarski gostitelji predstavijo izkušnje pri črpanju sredstev iz Evropskih strukturnih in kohezijskih skladov ter priprave in aktivnosti za črpanje sredstev v naslednji finančni perspektivi 2021-2027. Na pogovorih, ki jih je opravil državni sekretar Jaklin, so govorili tudi o izkušnjah in dobrih praksah ter prihodnjemu intenzivnejšemu sodelovanju med obema državama na tem področju.

Zvočni posnetek izjave ministra Tonina (MP3)

Prepis zvočnega posnetka izjave ministra Mateja Tonina:

Minister za obrambo mag. Matej Tonin:

Ravnokar sem govoril z avstrijsko obrambno ministrico gospo Tanner in ji izrazil sožalje in ji seveda ponudil, da, če karkoli potrebujej, je Slovenija pripravljena pomagati. Tukaj smo vsekakor solidarni z njimi in želimo izkazati pomoč, v kolikor bi se to izkazalo za potrebno. Avstrijska obrambna ministrica je rekla, da v kolikor bo taka potreba, se bodo obrnili na nas.

Današnji obisk v Budimpešti je bil sestavljen iz dveh delov, tudi delegacija je bila oblikovana za ti dve temi – ena je zaščita in reševanje ter druga obramba in varnost. Najprej kar se tiče zaščite in reševanja je tu na prvem mestu zdaj soočanje s covidom. Mi smo se Madžarski zahvalili za pomoč v prvem valu, ko so nam predvsem zagotavljali logistično podporo pri dobavi zaščitne opreme, si izmenjali izkušnje s trenutnimi ukrepi pri kovid situaciji – kaj deluje in kaj ne in predvsem, kako bi si lahko medsebojno pomagali v kolikor bi se situacija še nadalje poslabševala. Madžarska je izrazila pripravljenost, da v kolikor bi se nam stvari morebiti poslabšale, da bi potrebovali dodatno opremo, v kritični fazi tudi osebje, so nam seveda pripravljeni priskočiti na pomoč. Poleg tega smo se pogovarjali o tem, kako učinkovito opremljati enote za zaščito in reševanje, predvsem gasilce. Pri Madžarski smo našli dobro prakso, kako evropska sredstva uporabljati za zagotavljanje opreme gasilcev, za soočanje s podnebno pogojenimi naravnimi nesrečami. Oni so z evropskimi sredstvi že kupili več kot sto tovrstnih vozil in Slovenija zdaj v obstoječi finančni perspektivi, kjer je potrebno črpanje izvesti do leta 2023, želi tudi slediti tem zgledom in zagotoviti to potrebno opremo za soočanje s podnebno pogojenimi naravnimi nesrečami. Ker se stvari mudijo, smo tovrstni sestanek potrebovali čim prej, ker roki neusmiljeno tečejo, sredstva je potrebno počrpati v tej finančni perspektivi do konca leta 2023, mi moramo pa seveda še pripraviti ustrezne programe in drugo administracijo, da bomo to lahko izvedli, tako da je bil s tega vidika ta sestanek za nas zelo dragocen, da smo lahko videli, kako so oni te stvari izvedli, da jih bomo poskušali v tej luči izvesti tudi v Sloveniji.

Drugi del tega obiska pa je bil obrambno-varnostne narave. Tu sva z obrambnim ministrom pregledala predvsem misije in njihove izkušnje pri modernizaciji, ki jih lahko uporabi tudi Slovenija, da morda kakšnih njihovih napak tudi na tej poti modernizacije vojske ne bi ponavljali tudi mi. Glede misij sva se pogovarjala zlasti glede Kosova in Malija. Glede Kosova - seveda naj najprej rečem, da Zahodni Balkan je za vse nas izjemnega pomena in ključna točka, kjer fokusiramo naše sile, ki delujejo izven države in tako bo ostalo tudi v prihodnosti. Vsekakor pa Slovenija podpira to, da Madžarska prevzema poveljstvo misije Kfor. Zdi se nam pomembno, da to misijo vodijo tudi tiste države, ki so neposredno tako ali drugače odvisne od miru in stabilnosti v tej regiji in tu sem izrazil našo podporo Madžarski. Hkrati sva govorila tudi o Severni Afriki kot pomembnemu viru ilegalnih migracij in da je zato ključno, da zagotovimo neko varnost in stabilnost tudi na tem območju. Slovenija namerava v letu 2023 premično bolčnišnico role 2 v Mali, seveda pa potrebujemo partnerje, ki bi zagotovili tudi osebje. Mi v tem trenutku smo pripravljeni poslati opremo in tehniko, rabimo pa partnerske države, ki bi nam zagotovile zdravstveno, medicinsko osebje. Po prvih pogovorih zadeve kažejo dobro. Interes so pokazale države na Balkanu, tudi Madžarska je rekla, da bo o tem razmislila. Na takšen način se mi zdi, da v tej najbolj osnovni obliki zagotavljamo tudi varnost in stabilnost na tem območju. Nenazadnje bo te kapacitete v nadaljevanju lahko koristilo tudi malijsko ljudstvo. Glede modernizacije se je Madžarska pred leti podala na podobno pot, kot zdaj Slovenija. Bistveno je obrnila situacijo in sliko v vojski, tako v kadrovskem smislu kot v smislu opremljenosti. In tu sva z ministrom predvsem iskala možnosti, kako bi lahko naša obrambna industrija in njihova lahko sodelovali v korist obeh dveh držav.

Minister o varnostnih razmerah glede na zadnji napad v Avstriji:

Varnostne razmere se bodo zagotovo poslabšale, ker očitno gre za tip napada, ki ga težko predvidiš in zelo natančno napoveš naprej kljub najboljšemu trudu in dobremu delu obveščevalnih služb, kar zgolj pove to, da moramo vse države, tudi Slovenija, da ne živimo več v milnem mehurčku, ko se nam ne more nič zgoditi in če kdaj, potem je danes čas, da izrazito investiramo v varnost in da striktno, brez pardona preganjamo vse vrste in oblike ekstremizma. Z jasnimi dejanji in sporočili moramo pokazati, da vsakršna oblika ekstremizma, nima mesta v Sloveniji. In tukaj ni dovolj samo delovanje Vlade, tukaj morajo z roko v roki delovati vse veje oblasti, od izvršne, zakonodajne in sodne veje, samo na takšen način si lahko obetamo uspeh.

Pogovori tečejo. Vsak takšen incident v naši neposredni soseščini sproži tudi alarme v naši domovini. Seveda me pa razumite, da operativnih detajlov ne bi razkrival.

Zagotovo je varnostna situacija v Sloveniji resnejša, kot je bila še včeraj. To ni nekje tam daleč, to je tik pred našimi vrati. In nenazadnje je tudi odziv javnosti in pa splošna situacija precej drugačna. Tudi to, kar se dogaja v Avstriji, bo imela svojevrsten vpliv tudi na Slovenijo. Če bo Avstrija bistveno spremenila svoj režim na mejah, svoje aktivnosti in dejavnosti, bo to imelo tudi pomembne vplive in posledice za naše ljudi, zlasti za tiste, ki delajo v Avstriji, ki so delavci migranti. Tako da v vsakem primeru po tem napadu so se pomembne okoliščine spremenile tudi v Sloveniji. Kot sem rekel, držati moramo skupaj, poduzeti in izvesti vse ukrepe, ki jih lahko. Še enkrat poudarjam, varnost ni zastonj in v varnost je treba investirati, ko še lahko.

Sprejem ministra Mateja Tonina na obisku v Budimpešti z vojaškimi častmi

Sprejem ministra Mateja Tonina na obisku v Budimpešti z vojaškimi častmi | Avtor Borut Podgoršek, MORS

1 / 3