Slovenska predstavnica je izpostavila pomen dosedanjih razprav o krepitvi vloge Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in podprla zavezo Evropske unije skupaj z državami članicami, da prevzamejo vodilno vlogo pri pripravi reforme SZO kot tudi na področju globalne zdravstvene varnosti in zdravja. Slovenija je podprla potrebne reforme za dosego večje operativnosti in učinkovitosti SZO.  

Slovenska predstavnica je izrazila prepričanje, da predlog Sklepov Sveta, o katerem je tekla razprava na delovni skupini za javno zdravje in Coreper, predstavlja dobro osnovo za vključevanje EU v pripravo reforme SZO. Slovenija se je zavzela za izdelavo predhodne ocene pripravljenosti na pandemije ter izvedbo revizije mednarodnega zdravstvenega pravilnika in sistema nujnega obveščanja (IHR emergency alert system) za zagotovitev boljše operativnosti in učinkovitosti. Analiza bo pokazala, v kolikšni meri bi bila potrebna dodatna finančna sredstva za nemoteno delovanje SZO.

Slovenska predstavnica je opozorila na povezavo tudi z ostalimi obstoječimi opozorilnimi sistemi na globalni ravni. Kot primer je navedla obstoječe orodje za spremljanje groženj javnemu zdravju v EU (EWRS). Slovenija je ponovno izrazila svoje strinjanje s predlogom razvoja globalnega standardiziranega postopka za izmenjavo podatkov med prometnim sektorjem in javnim zdravstvom. Slovenska predstavnica je poudarila, da je pandemija COVID – 19 pokazala, da se potrebe in potenciali v šestih regijah SZO razlikujejo, kar je potrebno upoštevati pri odzivu na sedanjo in morebitne prihodnje krize ter storiti vse, da se zmanjšajo razlike med regijami. Predlagala je večjo aktivnost in vključenost organizacij civilne družbe v delo SZO, saj bi to okrepilo uspešnost delovanja SZO.

Po zaključku srečanja je dr. Bregant odgovarjala tudi na novinarska vprašanja. Povedala je, da v tem hipu še ni potrebe, da bi Slovenija zaprosila za pomoč s premeščanjem bolnikov. Poudarila je: "Delamo vse, da bo vsak bolnik dobil oskrbo, ki jo potrebuje, pri nas in z našimi ljudmi."

Pojasnila je, da je tudi v Evropski uniji vse več testiranj s hitrimi antigenskimi testi kot dopolnilo standardnim testom PCR. V Sloveniji bodo testi PCR, ki so najbolj zanesljivi, ohranjeni za najbolj ranljive in tiste, ki testiranje najbolj potrebujejo. Antigenski testi, ki niso enako zanesljivi, bodo uporabljeni kot presejalno orodje, je povedala dr. Bregant.