V upravi ukrepe sprejemamo v skladu z načelom postopnosti in sorazmernosti, določeni so v Načrtu izvajanja ukrepov v Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij v kriznih razmerah epidemije oziroma pandemije Koronavirusa SARS-CoV-2.

V zavodih, kjer je prišlo do okužb med zaprtimi, se izvajajo vsi protokoli v skladu z navodili epidemiologa oziroma zdravnika zdravstvenega doma, ki na primarni ravni zagotavlja zdravstveno oskrbo v zaporu. Vse okužene osebe so nameščene v za to predvidenem prostoru za izolacijo okuženih, dvema okuženima obsojencema smo z namenom preprečitve širjenja okužbe prekinili prestajanje zaporne kazni. Zdravstveno stanje zaprtih se redno spremlja in trenutno je po oceni zdravstvenih delavcev dobro, kar je v danih razmerah ključno. V karanteni so tudi vsi obsojenci, ki so bili v stiku z okuženimi.

Moški zapori so trenutno v večini prezasedeni, skupna zasedenost vseh zavodov za prestajanje kazni zapora je 107,3 %. Ob prezasedenosti zaporskih kapacitet bomo po dobrih izkušnjah v prvem valu epidemije in sprejetih ukrepih po takrat veljavnem interventnem Zakonu o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2, v Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij tudi v drugem valu epidemije postopali na podoben način.

Na podlagi Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (tako imenovani PKP5), ki velja od sobote, 24. 10. 2020, se že sprejemajo ukrepi za sproščanje prezasedenosti zaporov: prekinitev zaporne kazni, predčasni odpust s prestajanja kazni zapora, sodišča obsojencev začasno ne pozivajo na nastop kazni. Na posameznih izpostavljenih lokacijah zavodov za prestajanje kazni zapora se bo s temi ukrepi lahko učinkoviteje, v skladu z varnostnimi standardi in po vnaprej skrbno pretehtanih strokovnih odločitvah zasledoval cilj preprečitve širjenja COVID-19. Podobne ukrepe za zmanjšanje prezasedenih zaporskih kapacitet so v času epidemije sprejele tudi nekatere druge države članice Sveta Evrope.

Tudi po določbah veljavnega interventnega zakona vprašanje varnostnih zadržkov ostaja ključno merilo pri presoji posameznega primera. Pri tem se celovito upoštevajo vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na zlorabo prekinitve prestajanja kazni zapora, kot so: osebnost obsojenca, njegova varnostna ocena, nevarnost izmikanju nadaljnjemu prestajanju kazni, delež prestane kazni, vrsta in način storitve kaznivega dejanja, odziv okolja, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, zlasti oškodovancev, način nastopa kazni in mogoče odprti kazenski postopki. Kazen je torej mogoče prekiniti le pri tistih obsojencih, ki so tekom dosedanjega prestajanja kazni aktivno izpolnjevali obveznosti iz osebnega načrta in v večini že koristijo ugodnosti prostega izhoda, kar pomeni, da se že vračajo v družbo, imajo urejene pogoje za življenje po prestani kazni in ne predstavljajo varnostnega tveganja. Večjemu delu odpuščenih obsojencev je bila kazen prekinjena že ob prvem valu epidemije in do kakršnih koli zlorab ni prišlo.

Ob tem bi izpostavili, da se obsojencem, ki jim je bilo izvrševanje kazni prekinjeno, čas do izteka kazni podaljša za čas, ko se nahajajo na prekinitvi. Čas trajanja prekinitve se namreč ne šteje v čas prestajanja kazni.

Poudarjamo, da gre tako kot v prvem valu epidemije ob odpustih iz zapora za skrbno pretehtane strokovne odločitve, ki vključujejo presojo varnostnih zadržkov in ne bodo ogrozile varnosti družbe, bodo pa bistveno pripomogle k vzdrževanju varnosti v zaporih.

Na današnji dan (29. 10. 2020) je na prekinitvi zaporne kazni po interventnem zakonu skupaj 48 obsojencev iz 9 različnih lokacij zavodov za prestajanje kazni zapora in njihovih oddelkov. Prav tako smo na podlagi interventnega zakona predčasno odpustili do današnjega dne skupno 5 obsojencev iz 4 lokacij zavodov.

Glede stanja okužb poudarjamo, da se številčni podatki dnevno spreminjajo, tako pri zaposlenih kot pri zaprtih osebah. V obeh skupinah imamo že ozdravljene posameznike.

Trenutno je na ravni celotne uprave skupno potrjenih 37 aktivnih okužb pri zaposlenih (na 10 lokacijah zavodov). Njihovo zdravstveno stanje je stabilno, nekateri so bolezen že premagali in se vrnili na delo. Med zaprtimi osebami so potrjene okužbe pri 9 obsojencih na 3 lokacijah zavodov: 6 v zavodu Dob – zaprti del zavoda, 2 v Polodprtem oddelku Slovenska vas, 1 v Oddelku Murska Sobota. Vsi so nameščeni v zato predvidenem prostoru za izolacijo okuženih. V karanteni so tudi vsi obsojenci, ki so bili v stiku z okuženimi. Zavedamo se, da tovrstna namestitev predstavlja dodatno psihično obremenitev za te obsojence, ki pa jo poskušamo v čim večji meri razbremenjevati s pogovorom in jasnimi pojasnili o razmerah.

Bivanje zaprtih oseb v zavodih poskušamo zapolniti tudi z različnimi dodatnimi koristnimi vsebinami. Med drugim smo v zavodu Dob, kjer je največ okuženih obsojencev, razširili termine bivanja na prostem in uporabe športne sobe, razdelili smo telefonske kartice za stike s svojci in dodatno omogočili uporabo družabnih iger. Obsojenci so bili oskrbljeni s čaji, dodatno smo oplemenitili jedilnike z živili, ki vsebujejo vitamin C in D. Za tiste v karanteni smo poskrbeli, da dobijo pri obrokih več sadja. Različne aktivnosti za zaprte spodbujamo tudi v drugih zavodih. Med drugim so zaprtim na voljo knjige, s katerimi razpolagajo zavodske knjižnice. V zadnjem obdobju smo nabor knjižnega gradiva v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo obogatili z novejšimi izvodi. Zaprtim poskušamo ponuditi različne družabne igre, pripravljen pa je tudi literarni, likovni in video natečaj o preživljanju časa v zaporu v obdobju epidemije, o katerem bomo javnost še obveščali.

Zaprte osebe in zaposlene ves čas še posebej spodbujamo in opozarjamo na preventivne ukrepe in priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s katerimi lahko vsak prispeva k ohranjanju zdravja. Zaposleni v zavodu pri vseh interakcijah z zaprtimi uporabljajo maske. Ob obiskih, spremstvih in drugih izhodih iz zavoda ter pri delu zaprtih, so maske obvezne tudi za zaprte osebe in jim jih zagotavlja zavod. Na ravni uprave smo pristopili k pripravi javnega naročila za nakup zaščitnih pralnih mask za vse zaprte osebe, v vseh zavodih. Hkrati smo organizirali šivanje pralnih mask za zaprte osebe, ki jih v okviru delovne terapije šivajo obsojenke v zavodu Ig.

Ob poslabšanju epidemiološke slike se sproti presojajo tudi ukrepi, vezani na izvajanje obiskov v zavodih. Po načelu sorazmernosti in postopnosti ter glede na prostorske in druge možnosti posameznega zavoda se sprejemajo ukrepi in omejitve ob obiskih v zavodih. Trenutno se obiski izvajajo z omejitvami (obvezno nošenje maske, zmanjšanje števila obiskovalcev ob obisku na eno osebo, izvajaje obiskov za stekleno pregrado), na nekaterih lokacijah zavodov pa se do preklica obiski ne izvajajo. Zaprte osebe so za ohranjanje stikov z zunanjim svetom v tem času spodbujene k uporabi različnih drugih možnosti (dopisovanje, telefonski stiki). V prihodnje bo v skladu z možnostmi in po vnaprej določenih postopkih v okviru pilotnega projekta v uporabi za zaprte osebe tudi možnost video telefonskih stikov, s katerimi jim bomo olajšali stike s svojci in prispevali h krepitvi socialnih vezi.