Minister Boštjan Koritnik se je ob prejemu priznanja zahvalil vsem, ki so sodelovali pri razvoju rešitve eBOL in njegovi vzpostavitvi. Po ministrovem mnenju je uvedba eBOL eden od projektov digitalizacije, ki je prinesla vrsto sprememb in poenostavitev, zlasti pa gre za projekt, ki je trajnostno naravnan.

Izjava ministra Boštjana Koritnika (video)

^{(prepis) "Sem izredno vesel in ponosen, da sem lahko danes tukaj tudi v vlogi enega od zaslužnih za prejem te nagrade. Nagrade ne bi bilo brez podeljevalca Slovenskega društva informatika, za kar se vam iskreno zahvaljujem. Še posebej pa ne bi bilo tega projekta in te nagrade brez generalnega direktorja Marjana Sušlja in njegove ekipe na Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Eden od mojih motov je: vsi so vedeli, da se ne da, potem pa je prišel nekdo, ki tega ni vedel in uspelo mu je. Zdi se mi, da je ta projekt eden takšnih rezultatov nevednosti, poguma in inovativnosti, ki smo jo izkazali Zavod za zdravstveno zavarovanje, izvajalci zdravstvenih storitev, zdravstvena stroka, Zdravniška zbornica in seveda moji kolegi na Ministrstvu za javno upravo."}

Direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Marjan Sušelj je ob prejemu nagrade izpostavil odlično sodelovanje prav vseh deležnikov, ki so bili vključeni v projekt. Zlasti pomembno je tudi to, da je bil elektronski bolniški list uveden ravno v času pred epidemijo, kar se danes dokazuje kot izredna dodana vrednost.

Podrobneje o uvedbi eBOL

Ministrstvo za javno upravo (MJU), Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in izvajalci zdravstvenih storitev smo v začetku leta 2020 uvedli elektronski bolniški list – eBOL. Elektronski bolniški list nadomešča dosedanjo papirno listino ter pomeni spremembe v procesu dela tako na strani pooblaščenih zdravnikov, kot tudi delodajalcev. Prav tako uvedba elektronskega bolniškega lista predstavlja spremembo pri zavarovancih, ki po novem od zdravnika ne dobijo več papirne listine. Vsi delodajalci so se morali na uvedbo elektronskega bolniškega lista pripraviti in prilagoditi, saj od začetka februarja 2020 lahko do bolniških listov za svoje zaposlene dostopajo le še prek portala SPOT (prej portal eVem). Uvedba elektronskega bolniškega lista prinaša korenite spremembe v procesu dela, s ciljem poenostavitve, manjše administracije in optimizacije poslovanja.

Pri uvedbi eBOL je bilo ključno tudi tvorno in operativno sodelovanje vseh ekip in posameznikov, tako na strani ZZZS in MJU kot tudi izvajalcev. Po uvedbi in objavi na portalu SPOT se je začelo obdobje uvajanja pri delodajalcih. Enotni kontaktni center tako na MJU kot na ZZZS je nudil podporo, vzpostavljeni so bili posebni elektronski naslovi za vsa vprašanja, strankam smo po naših najboljših močeh nudili pomoč in podporo. Pomembno vlogo so pri uspešni uvedbi odigrale tudi točke SPOT, saj so morali delodajalci urediti nova pooblastila za svoje zaposlene, ki so po novem do bolniških listov dostopali prek portala.

S pomočjo eBOL je bila odpravljena uporaba tiskanih obrazcev in s tem povezanih stroškov za nakup obrazcev in izpisovanje podatkov na obrazce. Optimizirali so se tudi postopki pri zdravnikih na primarni ravni, tudi z vso zgodovino bolniških odsotnosti in manj napakami pri izdaji potrdil. Pacientu zgolj zaradi izdaje potrdila ni treba v ambulanto osebnega zdravnika, kar se je kot ključno pokazalo tudi v času razglašene epidemije COVID-19. Delodajalec do bolniškega lista za svojega zaposlenega dostopa prek portala SPOT. S tem so za delodajalca poenostavljeni postopki obračuna plač, vodenja odsotnosti in bistveno olajšano oddajanje zahtevkov za refundacijo nadomestila plače.

Tako smo po slabih desetih mesecih že skoraj pozabili na papirni bolniški list ter s tem nekoliko razbremenili približno 1.300 timov družinske medicine in pediatrije, prek 120.000 delodajalcev in več kot milijon zavarovanih oseb, ki so na letni ravni bili vključeni v obravnavo 1,5 milijonov bolniških listov. Predviden prihranek zaradi uvedbe eBOL in brezpapirnega poslovanja pri omenjenih uporabnikih je 11,5 milijonov evrov na letni ravni (največ, to je 6 milijonov evrov, za delodajalce, sledijo delavci z 2,4 milijona evrov prihrankov). 

Naj tudi tukaj velja pomembno sporočilo, da #skupajzmoremo.