Skoči do osrednje vsebine

7. nacionalno poročilo po Skupni konvenciji o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki

Vlada Republike Slovenije je 22. 10. 2020 sprejela 7. nacionalno poročilo o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ki ga je Uprava za jedrsko varnost posredovala Mednarodni agenciji za atomsko energijo. S tem je Slovenija pravočasno izpolnila eno od obveznosti po Skupni konvenciji o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki.

Naslovnica poročila | Avtor: URSJV/NEK

Nacionalno poročilo za obdobje 2017–2019 podaja informacije o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, podatke o inventarju radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva v Republiki Sloveniji na dan 31. decembra 2019, pravni red, ki zadeva to področje dela, in obseg ter način izpolnjevanja obveznosti po Skupni konvenciji. Poročilo bo obravnavano na pregledovalnem sestanku pogodbenic, ki bo potekal od 24. maja do 4. junija 2021 na Dunaju. V nacionalnem poročilu je podana ocena, da sta slovenska zakonodaja in praksa na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom v skladu z zahtevami iz Skupne konvencije.

V poročanem obdobju je bil narejen večji napredek v zvezi z izvedbo projekta suhega skladiščenja izrabljenega goriva v Nuklearni elektrarni Krško. Začetek obratovanja objekta za suho skladiščenje je predviden konec leta 2022. Ob obstoječem skladišču radioaktivnih odpadkov in stavbi za ravnanje z gorivom v Nuklearni elektrarni Krško je bil zgrajen nov objekt za ravnanje z radioaktivnimi odpadki, ki je v uporabi od leta 2018.

Glede izgradnje odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov je pripravljen projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja odlagališča. Postopek presoje vplivov na okolje in pridobitve okoljevarstvenega soglasja je v zaključni fazi.

V letu 2019 sta bili pripravljeni tretji reviziji Programa razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in Programa odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško, ki sta bili sprejeti v letošnjem letu. Na osnovi sprejetih programov je bil na novo določen prispevek v Sklad za razgradnjo, ki ga plačuje Gen energija d.o.o., in sedaj znaša 0,48 evrocenta za KWh.

Glede na to, da ni dogovora o skupni rešitvi za odlaganje nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško, mora vsaka država poskrbeti za svoj del nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. Slovenija bo z Republiko Hrvaško v prihodnje iskala skupno rešitev za odložitev visokoradioaktivnih odpadkov po zaprtju Nuklearne elektrarne Krško, v eni od obeh držav ali pa v regionalnem oziroma večnacionalnem odlagališču.

V letu 2018 je bil zaključen prvi obdobni varnostni pregled Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov v Brinju, na osnovi katerega je bilo podaljšano obratovalno dovoljenje skladišča za naslednjih deset let.

Do konca leta 2019 so v Reaktorskem infrastrukturnem centru v Brinju zaključili z izvedbo izboljšav in sprememb, ki jih je bilo potrebno izvesti na osnovi ugotovitev občasnega varnostnega pregleda izvedenega v letu 2014.

Dokončna ureditev odlagališča Boršt na območju zaprtega rudnika urana v Žirovskem vrhu še ni zaključena. V letu 2019 so bili izvedeni dodatni sanacijski ukrepi za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti odlagališča.

Poročilo je napisano v angleškem jeziku in je dostopno na spletni strani Portala odprtih podatkov Slovenije. Pripravila ga je Uprava za jedrsko varnost v sodelovanju z Upravo za varstvo pred sevanji, Kliniko za nuklearno medicino, Onkološkim inštitutom, Nuklearno elektrarno Krško, d. o. o., Institutom ''Jožef Stefan'', Rudnikom Žirovski vrh, javnim podjetjem za zapiranje rudnika urana, d. o. o., Direktoratom za energijo pri Ministrstvu za infrastrukturo ter Agencijo za radioaktivne odpadke.