Med komunalno odpadno vodo sodijo tudi odpadne vode, ki so po sestavi in nastanku podobne vodi po uporabi v gospodinjstvu, kot so na primer odpadne vode iz industrije ter mešanice industrijske, padavinske in komunalne odpadne vode.

Komunalne čistilne naprave (KČN) so namenjene obdelavi komunalne odpadne vode z namenom zmanjšanja njenega vpliva na okolje. Čiščenje odpadnih voda poteka na osnovi fizikalnih, kemijskih in bioloških procesov.

Pri primarni stopnji čiščenja odpadnih voda se odstrani lahko usedljive in plavajoče snovi.

Pri sekundarni stopnji čiščenja odpadne vode se z biokemijskimi procesi razgradnje zmanjša količina vseh organskih snovi. Odstranjevanje hranil iz odpadne vode pa je tehnično in ekonomsko zahteven proces.

Večje in modernejše čistilne naprave uporabljajo še terciarno stopnjo čiščenja, pri kateri se v odpadni vodi zmanjša tudi vsebnost hranil.

Ugotovitve monitoringa

Na podlagi parametra biokemijska potreba po kisiku (BPK5) ocenjujemo onesnaženost vodotokov z organskimi snovmi. Izmed 26 vzorčnih mest izbranih za spremljanje vpliva komunalne odpadne vode na ekološko stanje vodotokov se pet vzorčnih mest uvršča v zmerno ekološko stanje glede na parameter BPK5. Vseh pet vzorčnih mest se nahaja na vodotokih v severovzhodni Sloveniji, v porečju Mure in Drave.

Znatno povišane vrednosti parametra BPK5 so bile izmerjene na Boračevskem potoku, za komunalno čistilno napravo Radenci. Izmerjene vrednosti BPK5 so se gibale med 13 in 140 mg O2/L, mejna vrednost za dobro stanje za pripadajoč ekološki tip pa je 4,4 mg O2/L.

Na podlagi nitrata in celotnega fosforja ocenjujemo prekomerno obremenitev vodotokov s hranili.

Izmed 26 vzorčnih mest izbranih za spremljanje vpliva komunalne odpadne vode na ekološko stanje vodotokov, se jih osem uvršča v zmerno ekološko stanje na podlagi parametra celotni fosfor. Povišane vrednosti celotnega fosforja (>0,2 mg P/L) so bile izmerjene tudi na dveh vzorčnih mestih, ki nimata določenega ekološkega tipa in ocene ekološkega stanja ni možno podati.

Pričakovali smo, da bo ekološko stanje na podlagi hranil dobro ali zelo dobro na vzorčnih mestih za komunalnimi čistilnimi napravami s terciarno stopnjo čiščenja. V programu monitoringa so bila vzpostavljena vzorčna mesta za štirimi komunalnimi čistilnimi napravami s terciarno stopnjo čiščenja, od tega se dve vzorčni mesti uvrščata v zmerno ekološko stanje na podlagi parametra celotni fosfor. Izstopa vzorčno mesto Boračevski potok – Radenci (za komunalno čistilno napravo Radenci), kjer so bile izmerjene vrednosti celotnega fosforja med 1,6 in 4,6 mg P/L, mejna vrednost za dobro ekološko stanje za pripadajoč ekološki tip je 0,15 mg P/L.

Rezultati monitoringa so pokazali najslabše stanje v severovzhodni Sloveniji, kjer so vodotoki zaradi kmetijstva že sicer prekomerno obremenjeni z organskimi snovmi in hranili. Za natančnejšo določitev vpliva komunalne odpadne vode na ekološko stanje vodotokov v letu 2020 ponavljamo celoletni monitoring na vodotokih, kjer je bilo pod iztokom iz komunalne čistilne naprave ugotovljeno zmerno ekološko stanje. Na teh vodotokih izvajamo dodatni monitoring nad iztokom komunalne čistilne naprave v vodotok, da bomo lažje ovrednotili dejanski vpliv komunalne čistilne naprave na ekološko stanje vodotoka.