Skoči do osrednje vsebine

Če ne bi bilo pogumnega naroda, potem svoje države ne bi imeli

Nagovor ministra za obrambo mag. Mateja Tonina ob dnevu suverenosti:
Dan suverenosti kot državni praznik obeležujemo šele od leta 2015. Opominja nas na čase slovenskega osamosvajanja, ki jih lahko z zlatimi črkami zapišemo med platnice slovenske zgodovine. Ob koncu dneva 25. oktobra 1991 je še zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade (JLA) zapustil slovensko ozemlje. Na ta dan je Slovenija zadihala s polnimi pljuči samostojnosti.

Prihodnje leto bomo praznovali 30 let samostojne Slovenije. V toku zgodovine je bil ravno pred 30 leti pravi trenutek, da smo uresničili več stoletij dolg sen naših prednikov in postali neodvisni. Hrepenenja naroda po samostojni in suvereni državi ni bilo moč ustaviti. Eno dejanje je vodilo do drugega, pot enotnosti nas je vodila do razglasitve samostojnosti, preizkusi so nas še okrepili. Odhod zadnjega vojaka JLA je bil še zadnji korak k popolni neodvisnosti. V času osamosvajanja nam Slovencem nič ni bilo podarjenega. Vojno smo izbojevali sami ter se odločno in enotno postavili v bran mladi državi, katere samostojnost je bila z mednarodnim priznanjem tudi dokončno uveljavljena. Če ne bi bilo pogumnega naroda, potem svoje države ne bi imeli. Ta pogum, zanos in odločenost moramo spoštovati tudi danes.

Danes je branik suverenosti države Slovenska vojska. Prispeva k miru doma in po svetu, kjer je ta še vedno nedosežen ideal. Naš svet je varen, vsaj na videz. Le malo pa je potrebno, da se ta mir zruši. Prav zato potrebujemo dobro opremljeno in izurjeno Slovensko vojsko. Kadrovski trendi se obračajo, želim si, da bi do konca leta izenačili odlive in prilive znotraj stalne sestave Slovenske vojske. Z optimizmom me navdaja dejstvo, da je med mladimi vedno več zanimanja za vojaški poklic. S tem namenom prenavljamo model prostovoljnega služenja vojaškega roka, saj želimo služenje v Slovenski vojski narediti privlačno, zanimivo in predvsem uporabno. V državnem zboru smo z državotvornimi političnimi strankami uspeli oblikovati dvotretjinsko večino za spremembo Zakona o obrambi, s čimer smo uredili socialni status vojakov po dopolnjenem 45. letu starosti. V prihodnjih letih pa načrtujemo tudi celovito modernizacijo Slovenske vojske za izboljšanje njenega delovanja v vojni in miru. 

Čase danes in pred 30 leti težko primerjamo. Vendar pa so prav dogodki v času osamosvajanja motivacija in vodilo za naprej. Enotnost Slovenk in Slovencev, sanje o svoji državi, o tem, da smo sami gospodarji, nas morajo navdihovati tudi pri soočanju z današnjimi izzivi. Vsak od nas nosi odgovornost za svoja dejanja. V teh koronačasih morajo ta dejanja biti odraz zavedanja in skrbi do sočloveka in skupnosti. Junaštvo lahko najdemo v vsakem od nas – če se le držimo ukrepov za zajezitev širjenja virusa.

Pred skoraj 30 leti smo postali gospodarji svoje države. Odločitev za samostojnost pa nam nalaga tudi odgovornost. Odgovornost za razvoj države in razvoj slovenstva. Delo v dobro državljank in državljanov, strpnost dialoga in spoštovanje morajo biti vodila slehernega posameznika. Ob današnjem dnevu smo kot Slovenke in Slovenci lahko samozavestni, izobesimo slovensko zastavo in bodimo ponosni na svojo domovino.

Odhod zadnjega vojaka JLA leta 1991 iz koprskega pristanišča

Odhod zadnjega vojaka JLA, 25. oktobra leta 1991 | Avtor Vir: fototeka Vojaškega muzeja Slovenske vojske, avtor Marjan Garbajs

1 / 3