V letu 2020 smo na Ministrstvu za zdravje pripravili tudi štiri predloge zakonov, od tega dva predloga sistemskih zakonov, predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi in obveznem zdravstvenem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo in predlog Zakona o nalezljivih bolezni. Pripravili pa smo tudi več odredb, odlokov oziroma sklepov in številna navodila, pozive ter obvestila izvajalcem zdravstvene dejavnosti, skupaj več kot 110.

Na pobudo Ministrstva za zdravje so se začele priprave petega protikorona paketa, ki ureja vprašanja vezana na področje zdravstva in je bil pretekli teden sprejet v Državnem zboru, v veljavo pa bo stopil v tem tednu.

AKTIVNOSTI S PODROČJA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA

V času po prvem valu epidemije smo na ministrstvu sodelovali pri pripravi Državnega načrta zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije (DNZR) nalezljive bolezni pri ljudeh. V skladu z DNZR in novimi izhodišči smo prenovili Načrt dejavnosti Ministrstva za zdravje ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh in Načrt pripravljenosti zdravstva na epidemijo/pandemijo nalezljive bolezni v Sloveniji, ki ga je pregledal tudi Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in izdal pozitivno mnenje oziroma ni dal nobenih pripomb in priporočil. Ministrstvo je tudi zaprosilo izvajalce zdravstvene dejavnosti za posredovanje Načrta pripravljenosti zdravstva za nalezljive bolezni, ki smo jih, skupaj okoli 90, pregledali, predvsem njihovo ustreznost in usklajenost z načrtom dejavnosti ministrstva. Sodelovali smo tudi v mnogih delovnih skupinah, tako na primer, na področju osebne varovalne opreme in pripravili oceno potreb po osebni varovalni opremi zdravstva, ki vsebuje tudi seznam 3-mesečnih strateških zalog medicinsko-tehničnih sredstev za zdravstvo.

Kapacitet zdravstvenega sistema ne moremo neomejeno širiti, zato je začasna opustitev in preložitev nekaterih obravnav nujna, da se lahko zagotovi obravnava bolnikov z nujnimi COVID-19 in ne-covid stanji. Ob večji obolevnosti ukrepi zajemajo opuščanje nekaterih (lažje) odložljivih zdravljenj oziroma obravnav, da se omogočijo kapacitete za obravnavo pacientov oziroma bolnikov s COVID-19.

Zdravstveni programi oziroma storitve se bodo zmanjševali postopoma, skladno s potrebami po prostih kapacitetah za obravnavo COVID-19 in drugih bolnikov. To pomeni, da izvajalci zdravstvene dejavnosti ne bodo takoj in v celoti prenehali izvajati zdravstvene storitve, ki niso povezane z obravnavo COVID-19 bolnikov oziroma z izjemami navedenimi v odredbi. Zmanjševanje števila specialističnih pregledov, operativnih posegov in drugih zdravstvenih storitev, razen zdravstvenih storitev označenih s stopnjo nujnosti nujno in zelo hitro, onkoloških storitev ter obravnave nosečnic, porodnic in novorojenčkov bo potekalo postopoma glede na dnevne potrebe po zagotavljanju zadostnega števila prostih zmogljivosti.

Spremenjen sistem pri izvajalcih zdravstvenih storitev je potreben zaradi dodatnih zahtev po kapacitetah za potrebe obravnave bolnikov s COVID-19. V obravnavo COVID-19 bolnikov so z dnem 16. oktobra 2020 vključeni tudi specializanti in zdravniki sekundariji.

Na tem mestu velja izpostaviti tudi dejstvo, da zaposleni v zdravstvenem sistemu prihajajo iz okolja, v katerem živijo in se morebitnim okužbam ob povečanem številu teh v populaciji težko izognejo, kar ob povečanih potrebah pomeni tudi zmanjšanje kapacitet. Na Ministrstvu za zdravje smo zaradi poslabševanja epidemioloških razmer in širjenja okužb med zdravstvenimi delavci pozvali izvajalce zdravstvene dejavnosti, da dosledno izvajajo dodatne ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja virusa SARS-CoV-2. Izvajalce zdravstvene dejavnosti in socialno varstvene zavode smo pozvali naj upoštevajo vsa priporočila preventive prenosa virusa SARS-CoV-2, tudi ukrep fizične distance, kjer je to mogoče. Ponovno smo v dokumentih (objavljenih na spletni strani MZ: Ukrepi za preprečevanje vnosa in zajezitev virusa SARS-CoV-2 pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti) povzeli nujne ukrepe za zdravstvene delavce in sodelavce: obvezna je uporaba kirurške maske oziroma druge osebne varovalne opreme, glede na epidemiološke razmere dosledno spremljanje in poročanje zdravstvenega stanja in epidemioloških razmer pri zaposlenih in merjenje telesne temperature. Pripravili smo tudi posodobljena navodila glede obiskov pacientov pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti s poudarkom, da se ukrepi sprejemajo sorazmerno, upoštevajoč vrsto zdravstvene dejavnosti.

V prvem valu epidemije so nastale potrebe po zagotavljanju virov (sredstev, kadrov in opreme), ki jih zdravstveni izvajalci niso vključili v svoje proračune, zato smo na Ministrstvu za zdravje pripravili predloge ukrepov, jih finančno ovrednotili in vključili v rebalans proračuna 2020, predlog proračuna 2021 in 2022 ter Aneks št. 1 k Splošnemu dogovoru za leto 2020.

Po  delni zaustavitvi zdravstvenega sistema v času prve razglasitve epidemije potekajo na ministrstvu tudi intenzivne aktivnosti za optimizacijo dostopnosti in skrajševanj čakalnih dob na področjih, kjer število čakajočih presega najdaljšo dopustno čakalno dobo pri vseh stopnjah nujnosti. V ta namen pripravljamo Nacionalni razpis za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, na katerega se bodo lahko prijavili vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki imajo dovoljenje za opravljanje. Zasebniki se bodo na podlagi nacionalnega razpisa vključili pri tistih zdravstvenih storitvah, kjer so nedopustne čakalne dobe v sistemu eNaročanje nad strokovno dopustno čakalno dobo.

Po prvem valu epidemije sta v okviru ministrstva nemoteno delovala tudi Zdravstveni svet in Komisija za medicinsko etiko, ki je v tem času obravnavala preko 500 vlog. Nemoteno potekajo tudi strokovni izpiti, od januarja do septembra je bilo opravljenih 656 strokovnih izpitov. 

AKTIVNOSTI S PODROČJA DOLGOTRAJNE OSKRBE

Na ministrstvu nemoteno potekajo tudi aktivnosti v zvezi s pridobivanjem sredstev v okviru financiranja React-EU in Mehanizma za okrevanje in odpornost. V okviru kohezijskih sredstev Evropskega socialnega sklada je ministrstvo zagotovilo sklop izobraževanj za zdravstvene delavce in sodelavce v socialno varstvenih zavodih, na teme: preprečevanja in obvladovanja okužb, s poudarkom na preprečevanju in obvladovanju okužb z virusom SARS-CoV-2 in ustrezne uporabe osebne varovalne opreme. Za socialno varstvene zavode je bilo izvedenih  preko 70 delavnic, zaradi interesa zavodov pa bo dodatno izvedenih še 30 delavnic.

Na Ministrstvu za zdravje smo na podlagi pozitivnih izkušenj - poročanja socialno varstvenih zavodov o zadovoljstvu s tovrstnim načinom dela - v avgustu ponovno imenovali »Delovno skupino koordinatorjev za preprečevanje in obvladovanje okužb z virusom SARS-CoV-2 in drugimi nalezljivimi respiratornimi boleznimi v javnih socialno varstvenih zavodih in pri koncesionarjih, ki izvajajo zdravstveno nego in zdravstveno rehabilitacijo v javni mreži« oziroma regijske time, ki nudijo strokovno pomoč pri reševanju izzivov povezanih s prisotnostjo novega koronavirusa. Delovna skupina, sestavljena iz regijskih timov, nudi strokovno podporo socialno varstvenim zavodom tako pri izboljševanju kriznih načrtov za ukrepanje v primerih pojava okužbe, podporo pri načrtovanju in izvajanju preventivnih ukrepov, kakor tudi podporo pri načrtovanju in izvajanju ukrepov v primeru, če se okužba v zavodu pojavi. Vse seveda z namenom učinkovite zaščite tako oskrbovancev, kakor zaposlenih v socialno varstvenih zavodih in ciljem, da bi kljub drugačni resničnosti, v katero smo bili prisiljeni zaradi prisotnosti virusa, živeli čim bolj kakovostno, varno in normalno življenje.

AKTIVNOSTI S PODOČJA JAVNEGA ZDRAVJA

Na Ministrstvu za zdravje je bilo od začetka epidemije do 7. oktobra 2020 izdanih 97.521 odločb o karanteni na domu, kar je z notranjo prerazporeditvijo zaposlenih na ministrstvu potekalo 24/7. Kljub prizadevanju zaposlenih, da bi bile vse odločbe o karanteni na domu pravočasno izdane, je zaradi procesa dela epidemiološke službe na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ter pomanjkanja kadra na Ministrstvu za zdravje prihajalo do zamud pri izdaji odločb o karanteni. V povezavi z izdajo odločb so zaposleni odgovorili tudi na več kot 13.000 klicev ter na približno 50 pisnih odgovorov dnevno.

Za osveščanje o pomenu ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa smo na Ministrstvu za zdravje pripravili »Kampanja Virus COVID 19 – Nalezimo se dobrih navad«, ki se je začela izvajati sredi septembra in bo potekala na dveh televizijah TV SLO in Pro plus, Radiu 1 ter na socialnih omrežjih. Kampanja »Nalezimo se dobrih navad« je usmerjena v ozaveščanje javnosti in pomembnosti samozaščitnega obnašanja pri preprečevanju in zajezitvi širjenja novega koronavirusa. Kampanja Dober tek Slovenija pa ozavešča prebivalstvo o pomembnosti telesne dejavnosti za zdravje. Obe kampanji sta v polnem teku na Facebook profilu ministrstva, Twitter profilu, spletni strani dobrenavade.si, instagram in Youtube profilu marko.rona.

Na Ministrstvu za zdravje smo za boljše razumevanje novega koronavirusa razpisali predloge raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa s področja javnega zdravja in zdravstvenega varstva in sicer Vpliv epidemije COVID-19 na obvladovanje raka v Sloveniji, Klinični potek in izid Covid-19, Epidemiologija, diagnostika, zdravljenje in preprečevanje COVID-19, Imunopatogenetski dejavniki, ki so povezani s težjim potekom COVID-19, Epidemiologija sočasnih virusnih okužb v epidemiji covid-19, Etični in pravni vidiki triaže ob epidemiji COVID-19. Projekti ciljno raziskovalnega programa, ki jih bo vsebinsko spremljalo Ministrstvo za zdravje, se bodo izvajali od enega do treh let, predvideno se bodo začeli izvajati v oktobru 2020.

SODELOVANJE NA MEDNARODNI RAVNI

Na Ministrstvu za zdravje aktivno delujemo v mednarodnem prostoru, posebej s Svetovno zdravstveno organizacijo in pri pripravah na predsedovanje Slovenije Svetu EU leta 2021. Sodelovanja potekajo v okviru avdio video konferenc in bilateralnih srečanj. Prav tako predstavniki ministrstva sodelujejo na tedenskih avdio video konferencah Odbora za zdravstveno varnost EU pri pripravi in usklajevanju stališč Slovenije do dokumentov EU (strategija cepljenja proti COVID-19, testiranje na SARS-Cov-2, zmanjševanje bremena sezonske gripe, prosti pretok oseb in drugi).