Minister dr. Podgoršek je ob tem povedal: »Zelo pomembno je, da smo ministri dosegli dogovor, saj je s tem omogočeno nadaljevanje zahtevnega procesa reforme Skupne kmetijske politike (SKP) in posledično tudi njeno pravočasno izvajanje. Slovenija je v pogajanjih uspela zagotoviti bistvene elemente za razvoj kmetijstva v Sloveniji ob sočasnem upoštevanju smernic varovanja okolja. Posebno skrb pa smo namenili malim kmetom v smislu zmanjšanja administrativnih bremen«. Ministri so sicer na zasedanju, ki se je začelo v ponedeljek, obravnavali še nekatere druge vsebine s področja kmetijstva in ribištva.

Sprejetje zakonodajnega okvira za bodočo SKP je pomembno z vidika pravočasne priprave programskih dokumentov na nacionalnih ravneh, zato je ključnega pomena, da ta pravni okvir postane čim prej stabilen in veljaven. Pri tem je prav tako bistvena čimprejšnja uveljavitev večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, da se lahko začne izvajanje reformirane SKP.

Slovenija je v procesu pogajanj vseskozi zagovarjala ambiciozno SKP na področju okolja in podnebnih sprememb, s katero bo mogoče dati spodbude za bolj trajnostno kmetijsko pridelavo. Hkrati pa je Slovenija ponavljala da morajo biti rešitve nove zelene arhitekture uravnotežene in sorazmerne.

Pomembnejša področja v pogajanjih za slovensko kmetijstvo, živilsko industrijo in razvoj podeželja:

• Shema za podnebje in okolje, t.i. okoljska shema
• Možnost upoštevanja prizadevanj Slovenije za okolje in naravo preko Programa razvoja podeželja pri izvajanju okoljske sheme v 1. stebru.
• Dodatno tudi finančna prožnost prvi dve leti, ki omogoča, da Slovenija ne bo izgubljala sredstev SKP zaradi morebitnega slabšega vključevanja kmetov v novo okoljsko shemo (ko še nimajo izkušenj z novim ukrepom).
• Slovenija ima sorazmerno zadosti prožnosti za programiranje take okoljske sheme.

• Pogojenost
• Velik napredek pri prožnosti za Slovenijo in njene kmete pri standardih za dobre kmetijske in okoljske pogoje zemljišč pri kmetovanju (DKOP).
• Slovenija bo lahko nekatere zahteve prilagodila glede na svoje specifike, predvsem vezane na male kmete.

• Proizvodno vezana podpora
• Obseg sredstev za proizvodno vezana plačila v okviru I. stebra je 13+2 %, kar je več od začetnega predloga Komisije (10+2); za Slovenijo je to ena pomembnejših vsebin, za kar si je ves čas prizadevala.

• Prerazporeditveno plačilo
• za Slovenijo je zelo pomembno, da je uvedba prerazporeditvenega plačila za države članice prostovoljna, in bomo lahko vprašanje pravične porazdelitve neposrednih plačil naslovili na podlagi analize stanja tudi z drugimi ukrepi, vključno z razvojem podeželja.

• Sektorske intervencije
• Zelo pomemben je dosežek, da bodo lahko sektorske intervencije za druge sektorje (kot sadje in zelenjava) izvajale tudi skupine, ki niso organizirane v organizacije proizvajalcev (OP) oziroma se bodo lahko druge oblike povezovanja preoblikovale v OP v prehodnem obdobju – v katerem bodo imele možnost izvajanja vseh vrst intervencij, vključno z ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz v naslednjem programskem obdobju, kot so na voljo organizacijam proizvajalcem.
• Za Slovenijo je to dober in razvojno naravnan dosežek pri prizadevanjih za boljšo organiziranost proizvajalcev.

• Nov izvedbeni model
• Kompromisno besedilo odraža pripombe Slovenije, ki je opozarjala na administrativno breme in izvedljivost sistema, kot ga je predvidela Komisija.
• Namesto vsakoletnega ocenjevanja uspešnosti ukrepov s pomočjo kazalnikov učinka in rezultata za vse specifične cilje, je predvideno dvoletno na podlagi letnih poročil o vrednostih kazalnikov rezultata.

• Sistem kontrol in nadzora
• Za Slovenijo je posebno pomemben dosežek, da se lahko poenostavlja tudi sistem kontrol glede pogojenosti za majhne kmetije.

Ministri EU so prvi dan zasedanja potrdili tudi sklepe Sveta o Strategiji »od vil do vilic«, s tem pa podprli razvoj vzdržnega prehranskega sistema, od proizvodnje do potrošnje. V sklepih se izpostavlja osnovni namen Strategije, kot okvira za razvoj trajnostnega, integriranega in krožnega prehranskega sistema ter doseganje ciljev podnebne nevtralnosti in ciljev za biotsko raznovrstnost. Izpostavljen je tudi pomen prizadevanj EU za ohranitev in povrnitev zdravega okolja, pri čemer bo zmanjšanje porabe fitofarmacevtskih sredstev, protimikrobnih zdravil in mineralnih gnojil velik izziv za države članice, to pa bo zahtevalo razvoj novih, ustreznejših tehnologij. V povezavi s trajnostnim vidikom in okoljskim vidikom pa sklepi kot pomembna področja izpostavljajo tudi zavržke in odpadno hrane, izboljšanje odpornosti in trajnosti verige s hrano, krajšanje dobavnih verig, krepitev sistema zaščite geografskega porekla, krepitev položaja kmeta v dobavni verigi in izdelavo kodeksa ter izvajanje nadzora. Minister je v zvezi s tem poudaril, da prehod ne bo preprost ter da bo v prihodnje treba vlagati še več v ukrepe, znanje, digitalizacijo in informatizacijo, z novimi tehnologijami pa bo mogoče zmanjšati uporabo fitofarmacevtskih sredstev, gnojil in antibiotikov.

Svet EU je prvi dan zasedanja soglasno sprejel tudi Uredbo Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2021 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v Baltskem morju. Uredba je del dolgoročnega pristopa za prilagoditev in ohranjanje trajnostnih ravni ribolova.