"Plačni sistem v Sloveniji ima veliko lukenj. Govorim seveda o plačnem sistemu na sploh. Tudi za plačne sisteme, ki deloma veljajo v gospodarstvu, čeprav je tam problem manjši, smo daleč od tega, da bi se vedno in povsod nagrajevalo boljše delo in boljše gospodarjenje, polno ovir se je postavilo na poti uveljavljanja tega načela," je uvodoma povedal premier Janša glede plačnega sistema in nadaljeval: "Plačni sistem v javnem sektorju, ki je imel dober namen, da z enotnim pristopom vzpostavi primerljivost, se je popolnoma vsaj v nekaterih delih degeneriral v tem času."

"Neka relativna primerljivost, ki je obstajala na samem začetku je zdaj v bistvu popolnoma porušena. Z dvigovanjem lestvic pri minimalni plači se je prvih dvajset razredov izničilo. Tukaj je absolutno potrebna korekcija pri tem delu," je prepričan premier Janša. Prav tako je dejal, da je v plačnim sistemu prišlo do velikanskih razlik, ki so nastale vmes, ko so posamične vlade sklepale posamične dogovore, enkrat z učitelji, enkrat s policisti, enkrat z drugimi deli javnega sektorja in v nekaterih primerih se je razmerje porušilo tudi za 50 %."

"Korekcije so nujne in namen te vlade je v skladu s policijsko pogodbo, da storitveni del javnega sektorja, se pravi, tisti del javnega sektorja, za katerega je zelo težko delati neposredne primerjave, urejamo posebej, administrativni del, ker je to lažje, pa ohranimo kot enoten plačni sistem," je poudaril premier Janša in dodal, da je do končne rešitve še kar dolga pot.

"Trenutno smo v fazi, ko tisti, ki so najbolj nezadovoljni s plačnimi sistemi, vključno z zdravstveno nego in zdravniki, sami v okviru mase sredstev, ki je zdaj na razpolago za njih, predlagajo boljšo delitev. V okviru tega predloga računam, da bodo odpravljene v smislu predloga tudi anomalije, ki ste jih naštevali in ki jih poznamo že desetletja," je povedal premier Janša. Prav tako je spomnil, da so poslanke in poslanci za čas spopada s Covidom v petem protikorona paketu predvideli dodatno nagrajevanje tako za medicinske sestre kot za zdravnike, ki se zdaj spopadajo s to nevarnostjo.

"Kar se tiče sodstva. Eno so seveda povprečja, ki verjetno ne izstopajo, drugo so primeri, ki ste jih naštevali. Je pa tukaj nek a front pristop tudi iz teh dejavnosti, da se karkoli uredi ali racionalizira. Spomnite se pomladnega časa, ko smo omejili plače funkcionarjem. Že, ko smo to napovedali je sodstvo protestiralo, češ, da Ustavno sodišče tega ne dopušča in smo jih izpustili. Tožilci so bili vključeni. No, sedaj pa slišim da tožilci copy paste vlagajo pritožbe zaradi znižanja plač v času epidemije za 30 %, češ, da morajo tudi oni bili izvzeti. Kljub temu, da sodišča takrat niso delala, da ni bil noben dodatno obremenjen bi radi nazaj tistih 30 % kar kaže tudi o neki moralni teži te kategorije," je povedal premier Janša.

Predsednik vlade je še omenil problem ustvarjenega javnega mnenja, po katerem tisti, ki dela na kakšni politični funkciji ne zasluži niti enega evra. "Vse, kar je več od enega evra je preveč. Takšno mnenje je ustvarjeno z veliko pomočjo slovenskih medijev. Ko že na začetku tega mandata, recimo, je bila vlada obtožena, kako si dviga plače, čeprav smo si jih znižali za 30 %. Potem pa smo pred kratkim izvedeli, da tisti uredniki v medijih, ki so nas takrat obtoževali po krivem, da smo si dvignili plače, so si iz Covid dodatkov razdelili na tisoče evrov dodatkov ,in to neupravičeno. Pa ni bilo nobene reakcije. Se pravi, tukaj vlada velikanska hipokrizija tistih, ki pomembno vplivajo na javno mnenje. In dokler tukaj ne bo enotnih vatlov bo tudi ta del problema, kar se tiče plačnega sistema težko urediti zaradi tega pritiska. Nameravamo pa tudi na tem področju predstaviti določene predloge, ki bodo šli v smer korekcije in pač na vas bo, da jih sprejmete ali zavrnete," je povedal premier Janša.

Kar se tiče pripravljenosti na drugi val epidemije, je premier Janša izpostavil, da je bilo v začetku prvega vala, ko je vlada prevzela mandat, v Sloveniji ob vseh možnih rezervah in naporih takrat na voljo okoli 120 postelj za oskrbo za covid bolnike. "Danes je teh kapacitet bistveno več, najmanj 400 ob manjšem zaustavljanju drugih dejavnosti kot je bilo potrebno spomladi," je pozdravil premier in dodal, da absolutno ni bilo mogoče v tem času podvojiti zdravstvenega ali pa negovalnega kadra, ker medicinsko sestro in zdravnika ne izšolaš v šestih mesecih in to vsi vemo. "Tudi zdaj, ko se prerazporejajo rezerve je, prioriteta na tem, da se dejavnosti, ki so nujne, v vsakem primeru ohranja. Torej, postelj za covid bolnike ne zmanjkuje, postelj za urgentne obravnave v slovenskem zdravstvenem sistemu ne zmanjkuje. Marsikje se to dosega z velikimi žrtvami tistih, ki delajo, vendar zmoremo in bomo zmogli tudi v naslednjih desetih dneh, ko se bodo te številke po vsej verjetnosti še dvigale, tudi zaradi tega, ker se je norčevalo iz nekaterih ukrepov, ki bi lahko bili pravočasni, ampak samo, če bi jih vsi upoštevali," je bil jasen premier Janša. Prav tako je zavrnil navedbe, da vlada ni reagirala, ko se je začelo število okužb iz Hrvaške povečevati. "Slovenija je ena prvih držav, ki so zaprle meje s Hrvaško pred šolskimi počitnicami, in smo začeli ta val obvladovati. Je pa seveda res, da je poletna sezona, ko so bile meje po Evropi odprte in ko je življenje več ali manj teklo normalno naprej, povzročila, da se je predvsem med mlajšo generacijo virus ponovno razširil in to se je potem preneslo naprej."

"Nobene države ni, ki bi to uspela preprečiti, to je razlika od pomladnega vala; takrat je virus prihajal iz enega centra, s Kitajske se je začel širiti na posamičnih točkah v Evropi, predvsem v severni Italiji. To se je vedelo in smo lahko to pravočasno do neke mere zamejili, nekatere druge države pravzaprav še bolj. Zdaj je bila pa ta širitev simetrična, povsod od povsod, in vse države so v tem stanju," je ocenil predsednik vlade. Prav tako je dodal, da ima Nizozemska, ki jo nekateri z velikim veseljem štejejo med tako imenovane jedrne države Evropske unije, po nekem splošnem prepričanju, najboljši zdravstveni sistem v Evropi, pa kljub temu zdaj že dva, tri dni vozijo covid paciente v nemške bolnišnice. "Včeraj je nemška kanclerka Merklova dejala v izjavi, da ima Nemčija dober zdravstveni sistem, z velikimi kapacitetami, ampak tudi te kapacitete niso neomejene. Torej, če kdo tu misli, da je lahko Slovenija nek otok, izoliran, v Evropi, na katerega virus ne bo prišel, je enostavno v veliki zmoti. Virus je prišel tudi na Malto, ki je dejansko otok, na Ciper, Veliko Britanijo, enostavno povsod. In sprejemali bomo ukrepe, ki bodo v prihodnosti zagotovili, da širitev ne bo presegla zmogljivosti našega zdravstvenega sistema," je še povedal premier Janez Janša.

Ob tem je tudi jasno poudaril, da so vse rešitve jasno predstavljene in komuniciranje, prav tako je bil vnaprej predstavljen načrt z vsemi parametri kdaj približno stopijo v veljavo posamični ukrepi, "tako da zdaj govoriti, da nismo vedeli kaj bo, da ne poznamo načrtov, da ni kapacitet, to je za nek politični diskurz v stilu, ki je znan, seveda možno, nima pa to nobene zveze z realnostjo."

"Tisto, kar mogoče manjka in po čemer se Slovenija dejansko razlikuje v tem času boja s korono po celi Evropi in po večini sveta, je to, da drugje je več ali manj, politika sposobna stopiti skupaj. V tem Državnem zboru ste prejšnji teden, večina iz opozicije, glasovali proti dodatnim kapacitetam v zdravstvu, proti podaljšanju rokov za uporabo turističnih bonov, proti nadomestilom tistim, ki zaradi korone čakajo na delo, proti vsem ukrepom, ki so sami po sebi logični in ki jih sprejemajo povsod po svetu," je dejal predsednik vlade.

V povezavi z zakonom o demografskem skladu je premier dejal, da smo k sodelovanju SD (Socialni demokrati) povabili že na samem začetku. "Povabili smo vas, da sodelujete pri oblikovanju, da od samega začetka sokreirate sistemske zakone, v okviru partnerstva za razvoj. Lahko bi bil to enoten predlog, pa ste to zavrnili," je povedal premier. Po mnenju predsednika vlade mora biti upravljanje državnega premoženja enotno in transparentno. "Pri nadzoru delovanja sklada je predvideno, da ne glede na to, kdo je na oblasti, sodelujeta tako vlada kot opozicija," je povedal predsednik vlade in dodal, da se mora prenehati z vrtičkarstvom, ki se ga sedaj v glavnem brani. "Če hočete moj iskren odgovor na vaše vprašanje ali gre za nagajanje? Ne gre toliko za nagajanje z vaše strani, kot gre za branjenje vrtičkov, da se nič ne spremeni, da se državno premoženje upravlja na štirih, petih različnih koncih. To pomeni, štiri, pet uprav, nadzornih svetov, nekaj sto individualnih pogodb, nekaj sto raznoraznih sponzorskih pogodb, podjemnih pogodb z raznoraznimi prijateljskimi subjekti, na koncu to vse skupaj znese na leto, tako 30 do 40, mogoče 50 milijonov režijskih stroškov, ki ne gredo v pokojninsko blagajno ali pa za druge potrebe, ampak za potrebe tiste, ki imajo vpliv na upravljanje, tistih, ki imate vpliv na upravljanje s temi vrtički," je povedal premier Janša. Premier se je tudi vprašal, zakaj komisija za preprečevanje korupcije ni ocenila sedanjega sistema z vidika korupcije. "Po vseh teh stotin razno raznih sponzorskih pogodb in svetovanj in odvetniških storitev, za katero gredo zdaj sredstva iz štirih, petih naslovov netransparentno namesto, da bi šlo v pokojninsko blagajno, to je vprašanje, ki ga naslavljam na komisijo za preprečevanje korupcije, v korist upokojencev. "

O črpanju evropskih sredstev in strategiji vlade, pa je premier Janez Janša najprej izpostavil dezinformacije o tem, kako je Evropska komisija zavrnila nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, in to prej, preden so bili sploh predpisani okviri, na podlagi katerih se bodo taki načrti ocenjevali. "Rok za sprejetje teh načrtov oziroma potrditev na evropski ravni je april prihodnje leto. Naš načrt oziroma naš namen je, da do konca leta predlagamo in sprejmemo ta načrt. In vlada je nek okvirni osnutek sprejela pred desetimi dnevi. Ta osnutek predvideva prioritete natančno v smislu samega namena oziroma naslova sklada, to je okrevanje in odpornost," je povedal premier Janša. Nadaljeval je, da je "naš namen, da s hitrimi investicijami v tiste sektorje, ki so ključni za okrevanje in delno tudi za odpornost za naprej, zagotovimo dodatne kapacitete v zdravstvenem sistemu, v sistemu skrbi za starejše, pri investicijah, ki pomenijo korak naprej v smislu digitalne družbe, digitalizacije, v smislu trajnostnega razvoja in v smislu nadgradnje fizične oziroma prometne, pa tudi energetske in komunikacijske infrastrukture, še posebej v tistih delih države, ki so bili doslej zapostavljeni." "Kar se tiče zdravstvenega sistema, bosta zgrajeni dve novi infekcijski kliniki v Ljubljani in Mariboru, negovalne bolnišnice v vseh regijah, v nekaterih regijah bodo obstoječe bolnišnice spremenjene v negovalne in bodo zgrajene nove regionalne bolnišnice. Znatno bomo povečali kapacitete zdravstvenega sistema na vseh tistih točkah, za katere že deset let vemo, da so premajhne, pa tudi na tistih, za katere se je zdaj, v času epidemije izkazalo, da potrebujemo dodatne rezerve," je povedal predsednik vlade Janez Janša.

Prav tako je opozoril, da so glavna ovira za to, da se ta sredstva ne samo počrpajo, ampak tudi pametno investirajo, domače birokratske ovire. "Na prvem mestu miselnost, da moramo bit še bolj papeški od papeža, se pravi, del aparata, ki je doslej delal na teh projektih, ki je sicer podhranjen, to je treba reči, kjer so sposobni ljudje od prve finančne perspektive naprej, ko smo vzpostavili ta sistem, odhajali in jih danes najdemo povsod drugod, v glavnem po tujini, kot pa na mestih, za katere smo jih usposabljali, ampak tudi v tem preostalem delu se je pač očitno z vrha, razpasla neka miselnost, da je to predvsem kontrola nad investitorji, nad izvajalci, nad tistimi, ki predlagajo programe, nad občinami, nad podjetji in tako naprej, kar je v praksi velikokrat izgledal tako, da je nekdo nekaj predlagal, nek projekt, pa se je potem, pa je dobil čez en mesec pismen odgovor, da so tri vejice postavljene narobe in potem, ko je popravil tiste vejice, je trajalo tri mesece, preden je bil naslednji odgovor."

Po mnenju predsednik vlade je tako najprej potrebno spremeniti miselnost, da vsi, ki na nacionalnem nivoju delajo na investiranju teh sredstev, so tukaj pomočniki investitorjev. "Se pravi, jim morajo pomagati, da te projekte pripravijo tako, da bodo šli skozi tudi bruseljsko sito, da se praviloma ne komunicira preko dolgih pisem, ampak neposredno obstajajo telefoni, elektronska pošta in tako naprej, poleg tega pa je dodatna kadrovska krepitev zdaj prioriteta, kar se tiče kadrov v prihodnje za te namene," je poudaril premier Janša.

Predsednik vlade je še dejal, da evropska sredstva niso edini vir investiranja. "Zagotovo moramo biti sposobni tudi iz lastnih virov, proračunskih in ostalih virov proračuna, na državni in na lokalnih ravneh, predvsem pa, z ustvarjanjem okolja za privatne investicije zagotoviti dovolj sredstev za vse te namene, tudi za inovacije, za raziskave in razvoj. Je pa posebej to področje eno od petih prioritetnih, tudi v tem evropskem okviru in deloma je možno investiranje teh sredstev, s temi okvirji, tudi zamejeno," je še povedal premier, ki je zaključil, da "ni zgolj od nas odvisno in naša odločitev, v tem smislu, ali bomo zdaj dali vse za digitalno družbo in transformacije, inovacije ali pa za zdravstvo. To gre za, tukaj za sorazmernost in to seveda upoštevamo in, kot že rečeno, gre za kombinacijo domačih in evropskih virov, pri mnogih projektih, nenazadnje je tudi pri evropskih sredstvih potrebna lastna udeležba, tako da, znotraj tega manevrskega prostora, se določajo tudi prioritete."

Premier Janša je še dejal, da še nikoli ni bilo tako malo časa za pripravo programov, glede na to, da gre za front loading, se pravi, ko gre za sklad za okrevanje in odpornost, bo možno večino sredstev porabiti takoj, ne bo treba čakati po letih, tja do leta 2026. "Tudi v našem interesu je, da sredstva čim prej investiramo, ker prej jih bomo investirali, prej bodo dajala učinke. Ni vseeno, ali neko cesto zgradiš danes in s tem omogočiš neki regiji bistveno hitrejši razvoj v naslednjih petih letih ali pa to cesto zgradiš šele čez pet let in ta regija v tem času zaostane. Torej, odprava birokratskih ovir je tu ključna in to je ena od naših prioritet. In uresničevanje te prioritete, se pravi, debirokratizacija, je tudi eden osnovnih pogojev za decentralizacijo, se pravi, za to, da se bodo ta sredstva tudi pravično investirala po celi državi, da to na koncu ne bo samo v osrednji Sloveniji."