Skoči do osrednje vsebine

S številnimi ukrepi za preprečevanje revščine

17. oktober je Generalna skupščina združenih narodov razglasila mednarodni dan boja proti revščini, ki ga v letošnjem letu zaznamuje pandemija COVID-19 in njen vpliv na družbo, še posebej na ranljive skupine prebivalstva. Ministrstvo pod vodstvom Janeza Ciglerja Kralja na te izzive vseskozi odgovarja s številnimi ukrepi na področju socialnih transferjev, trga dela, socialnega varstva in širše. Med drugim je ministrstvo v drugem četrtletju 2020 enkratno zvišalo nekatere socialne transferje in v izogib povečanju brezposelnosti, ki vpliva na revščino, odobrila dva ključna ukrepa, to sta čakanje na delo in odreditev dela s skrajšanim delovnim. Minister Janez Cigler Kralj poudarja, da ''se bomo na stiske in potrebe ljudi še naprej aktivno odzivali in predlagali ukrepe, ki zmanjšujejo revščino''.

Na ministrstvu ocenjujemo, da smo s predlaganimi zaščitnimi ukrepi pomembno prispevali k omejevanju škodljivih posledic epidemije na trgu dela, zajezili obseg priliva v brezposelnost in zagotovili delavcem ustrezno raven socialne varnosti. Proti krizni ukrepi, ki smo jih že pripravili in jih še bomo, so namenjeni temu, da ohranimo čim več delovnih mest in s tem preprečimo tudi v pot revščino. Predvsem zaradi vseh sprejetih ukrepov trg dela ni prizadet v takšni meri, kot bi bil, če država ne bi posredovala. Doslej smo ohranili skoraj 300.000 delovnih mest.

Z enkratnim solidarnostnim dodatkom smo zajeli različne skupine prebivalstva, med njimi več kot 300.000 upokojencev. Enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov so prejele tudi druge ranljive skupine oseb, in sicer vsi upravičenci do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Upravičenost do denarne socialne pomoči smo zagotovili tudi tistim, ki sicer zaradi lastništva premoženja do denarne socialne pomoči ne bi bili upravičeni.

Nižja stopnja tveganja revščine

Stopnja tveganja revščine se v primerjavi s prejšnjim letom znižuje. Leta 2019 je stopnja za 1,3 odstotne točke nižja, in znaša 12 odstotkov. Z dohodkom nižjim od praga tveganja revščine je tako v letu 2019 živelo 25.000 manj prebivalcev kot v prejšnjem letu, in sicer 243.000 prebivalcev Slovenije. V kolikor v dohodek ne bi šteli družinske in socialne prejemke, pa bi bila stopnja tveganja revščine 22 odstotna. Revščino namreč pomembno in znatno znižujejo socialni transferji, za katere je ministrstvo v letu 2019 namenilo 1,249 milijarde evrov.

Podatki za leto 2019 kažejo, da so največji transferi, merjeni z zneskom, starševska nadomestila, otroški dodatek, denarna socialna pomoč, denarna nadomestila za brezposelnost in državna štipendija. Glede na število posameznikov, ki so upravičeni do posamezne pravice, so največji transferji otroški dodatek, dodatek za veliko družino, denarna socialna pomoč in državna štipendija.

Ministrstvo pod vodstvom ministra Janeza Ciglerja Kralja je v luči blaženja posledic epidemije COVID-19, v letu 2020 za več kot 20 odstotkov povečalo prvotna sredstva namenjena nakupu prehranskim izdelkov. Do konca meseca septembra 2020 je tako ministrstvo v skladišča Rdečega križa in Slovenske karitas dobavilo 1.781 ton različnih prehranskih izdelkov (mleko, riž, moka, olje, konzervirana zelenjava, testenine) ter s tem povečalo količino dobavljenih prehranskih izdelkov s prvotnih 3.241 ton na 3.968 ton.

V teku je javni razpis za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam prebivalcev zaradi epidemije COVID-19 in zmanjševanju njenih posledic. V okviru javnega razpisa, za katerega se predvideva sofinanciranje predvidoma 14 projektov, je prispelo 135 vlog oziroma prijav. Namen javnega razpisa je izvedba projektov, ki bodo zagotavljali inovativne pristope za naslavljanje in odpravljanje socialnih stisk, v katerih so se znašle ranljive skupine zaradi pojava epidemije COVID-19. V okviru javnega razpisa bodo sofinancirani projekti, ki bodo razvili različne pristope, s katerimi bodo naslovile novo nastale potrebe zaradi epidemije COVID-19 s področij kot so psihosocialno svetovanje, ozaveščanje, informiranje, terensko delo, zagotavljanje konkretne podpore uporabnikom, vzpostavitev novih varnih točk, digitalne rešitve za reševanje stisk in zagotavljanje kriznih namestitev za ciljne skupine.

Skrb za starejše je ena od ključnih prioritet ministra Ciglerja Kralja, vključno z izboljšanjem socialno ekonomskega položaja starejših. Ugodnejši gmotni položaj vseh upokojencev, torej tudi invalidsko upokojenih, je v letu 2020 zagotovila redna letna uskladitev pokojnin v višini 3,2 %, ki je bila opravljena pri izplačilu pokojnin za februar z veljavnostjo od 1. 1. 2020. Pomemben korak k pravičnejši ureditvi je bil storjen tudi z zadnjo sprejeto novelo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2H) s katero se je uredilo izjeme od dokupljene dobe po ZPIZ-2, in sicer tako, da se doba, dokupljena pred 31. 12. 2012, obravnava enako kot pokojninska doba brez dokupa in kot doba prostovoljnega zavarovanja ob pogoju plačila prispevkov. Na ta način se uživalcem pokojnine, ki jim je bila, zgolj zaradi neupoštevanja pokojninske dobe brez dokupa, odmerjena nižja pokojnina, na novo odmeri pokojnina na podlagi njihove zahteve. Poleg navedenega se je s sprejetjem novele ZPIZ-2H zagotovila tudi izenačitev obsega pravic nekdanjih zavarovancev iz kmetijske dejavnosti, ki so v preteklosti plačevali prispevke v višini zavarovanja za polni obseg pravic, priznalo pa se jim je le zavarovanje za ožji obseg pravic, in bodo prav tako upravičeni do nove odmere pokojnine.

Tudi v bodoče bo ministrstvo skrbno spremljalo razmere ter ukrepe prilagajalo potrebam.

Iskalnik