V letu 2021 se bomo spomnili 140. obletnice smrti Josipa Jurčiča – slovenskega pisatelja, pesnika in časnikarja, avtorja prvega slovenskega romana Deseti brat, ki je bil ena od osrednjih kulturnih in političnih oseb druge polovice 19. stoletja. Poleg izjemne literarne zapuščine je bil predvsem pomemben glasnik slovenske besede, zavezan vrednotam slovenstva. Leta 1871 je postal glavni urednik časnika Slovenski narod, ki je bil prvi slovenski dnevnik in vodilno slovensko glasilo pred prvo svetovno vojno. Josip Jurčič je bil pisatelj, ki je snov jemal iz ljudstva, zato ne čudi, da je tudi danes, morda bolj kot katerikoli drugi slovenski pisatelj, živo prisoten med ljudmi.

Njegova dela so vedno znova ponatisnjena, prevajajo se v številne tuje jezike, njegovi literarni liki živijo med ljudmi, tudi preko številnih gledaliških uprizoritev njegovih del. S časnikom Slovenski narod je stopil na čelo zavzemanja za vrednote, ki so aktualne tudi danes: domoljubje, skrb za slovenski jezik in kulturo, zdrava previdnost pri sprejemanju jezikovnih in kulturnih prvin drugih kultur, narodna samozavest ter spoštovanje kulturne zakladnice. S svojim časnikarskim in literarnim snovanjem je Jurčič te vrednote tudi udejanjal. Premalo je poznano, da je bila razširjenost in popularnost Jurčičevih literarnih del med ljudstvom tako velika, da je pomembno pripomogla k širjenju in ohranjanju slovenskega jezika v 2. polovici 19. stoletja. V tem smislu je Jurčič danes enako živ, kot je bil v svojem času, saj nam zavedanja in uresničevanja teh vrednot danes pogosto primanjkuje. Josip Jurčič je lahko v tem kontekstu spodbuda za oživljanje zdravega domoljubja v vseh ozirih, tudi v šolskem sistemu, ki uči in goji žlahtno slovensko zavest in besedo.

Prav tako se bomo v letu 2021 spomnili 100. obletnice smrti dr. Josipa Ipavca. Skladatelj in zdravnik Josip Ipavec (21. 12. 1873 – 8. 2. 1921) je pomembna slovenska kulturna osebnost. Že med študijem medicine je bil zborovodja akademskega pevskega društva Triglav v Gradcu, kjer je dobil motivacijo za skladateljevanje. Čeprav je komponiral le deset let, je za slovensko glasbeno zgodovino ustvaril veliko pomembnih del. Med njimi posebej izstopata prvi slovenski balet Možiček, ki je hkrati prva slovenska romantična kompozicija te vrste, in najobsežnejše delo opereta Princesa Vrtoglavka. Glavnino njegovega ustvarjanja predstavljajo samospevi in orgelske skladbe. Njegova dela so izvajali umetniki svetovnega slovesa, kljub temu pa je njegova umetnost do danes slabo raziskana in širši javnosti, žal, le malo poznana.

Najintimnejši in najdragocenejši del Ipavčevega opusa so samospevi. Pisal jih je predvsem na nemška besedila – v želji, da bi z njimi uspel v tujini. Nekatere izmed njih sta pela znamenita sopranistka Lucie Weidt in baritonist Ferdinand Leon Lulek. Za slednjega je Ipavec napisal vrsto samospevov, ki jih je pevec nato izvajal v Evropi (na Dunaju, v Pragi, Berlinu, Hamburgu, Londonu, Parizu) in Ameriki. Skladatelj je izbiral besedila, ki so najbolj ustrezala njegovi lirični naravi, zlasti takšna z elegično vsebino. Bil je eden redkih slovenskih avtorjev, ki so mu bila blizu tudi pesniška dela baladnega značaja. Med drugimi je izbiral tudi tekste Heinricha Heineja in uglasbil je kar osem njegovih pesmi iz del Knjiga pesmi in Vrnitev. Josip Ipavec je svoje pesmi izbiral predvsem glede na vsebino in vzdušje, manj je upošteval njihovo literarno vrednost. Mnogo pesmi je uglašenih na pomladna občutja. Ipavčeve melodije so lirične, vendar inventivne in izvirne.

Rok za prijavo na Javni natečaj za izbor celostne grafične podobe ob obeležitvi Jurčičevega leta 2021 je 16. november 2020. Prav tako je rok za prijavo na Javni natečaj za izbor celostne grafične podobe ob obeležitvi 100. obletnice smrti skladatelja Josipa Ipavca 16. november 2020.