Skoči do osrednje vsebine

Nagovor ministrice dr. Helene Jaklitsch na prireditvi v Šentjakobu v Rožu v okviru obeležite 100. obletnice koroškega plebiscita

Objavljamo nagovor ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helene Jaklitsch na prireditvi v Šentjakobu v Rožu v okviru obeležite 100. obletnice koroškega plebiscita.

Med govorom na odru.

Ministrica dr. Jaklitsch med govorom, na drugi strani odra avstrijska zvezna ministrica za ženske in integracijo, pristojna tudi za manjšine dr. Susanne Raab. | Avtor USZS

Spoštovana ministrica dr. Susanne Raab / Sehr geehrte Frau bundes Ministerin dr. Susanne Raab

spoštovani župan Šentjakoba v Rožu gospod Guntram Perdacher / Sehr geehrter Herr Bürgermaister

spoštovane gospe in gospodje,

drage Slovenke in Slovenci,

sanjala sem, da imajo vse vasi in vsi kraji, kjer živijo koroški Slovenci, dvojezične napise;

sanjala sem, da je prisotnost slovenskega jezika od jasli do mature nekaj samoumevnega;

da je suvereno znanje obeh jezikov dežele vrednota, ki se jo ceni;

sanjala sem, da lahko vsak koroški Slovenec v svojem maternem jeziku ureja zadeve na sodišču, na uradu, ne da bi za to potreboval tolmača;

sanjala sem, da so koroški Slovenci enakopravni člani koroške skupnosti, v kateri skupaj, z roko v roki, z večinskim nemškim prebivalstvom gradijo lepši in boljši svet za svoje otroke. Svet, v katerem ni prostora za manjvrednost, v katerem ni prostora za nestrpnost ali, še huje, sovraštvo, temveč je to prostor dialoga, sožitja, medsebojnega razumevanja, sprejemanja in spoštovanja.

Zbudila sem se iz sanj in spoznala, da, čeprav bolj počasi, kot bi si želeli, sanje lahko postanejo resničnost. Ozračje Koroške se je v zadnjih letih bistveno spremenilo. Na bolje. Vedno več jih je, ki spoznavajo, da sobivanje dveh različnih narodov prostor bogati in ga krepi. Vedno več jih je, ki v dvojezičnosti vidijo prednost in ne ovire. Nekoč si nismo mogli niti predstavljati, da bi koroški Slovenec za svoje kulturno ustvarjanje prejel kakšno vidnejše priznanje, danes se ob bok velikih imen Republike Avstrije postavljajo Nobelov nagrajenec Peter Handke, pisateljica Maja Haderlap, pisatelj Florijan Lipuš, Martin Kušej in drugi. Mnogi so se kalili v slovenskih kulturnih društvih po vaseh ter se tam učili žlahtnosti, kot jo npr. prinaša Slovensko prosvetno društvo Rož. Za vse, ne le za manjšino. 

Pred nekaj dnevi nas je razveselila novica o dvojnem povišanju finančnih podpor manjšinam, kar nam potrjuje, da avstrijska vlada svoj program in zaveze, ki jih je Avstrija pred stotimi leti dala manjšini in jih je pred 65 leti potrdila, resnično jemlje resno in z vso odgovornostjo.

Danes smo zbrani tu, da skupaj pozdravimo odločitev, da vse vasi v občini dobijo dvojezične napise, nemškega in slovenskega. Zahvala za to gre (županu in) občinskemu svetu, ki je s svojo odločitvijo pokazal tisto pravo držo, ki jo zmorejo veliki ljudje. To je gesta, ki navdušuje; gesta, ki je in mora biti sama po sebi zgled vsem. Morda nas bodo nekoč v tem pogledu začele bogatiti tudi ulice.


Spoštovani,

sama se veselim, da z današnjim dogodkom še en košček sanj o boljšem svetu postaja resničnost.

Hvala za pozornost.

Iskalnik